Refleksija leta 2017

Nina Dušić Hren Nekategorizirano 0 Komentarjev

December je čas refleksije preteklega leta. In mi smo več kot zadovoljni!2017 se je začelo z:
👍 zmago na Petrol Slovenija hackatonu,
👍nadaljevalo z intervjujem v City Magazine Slovenia in
👍oddajo na Planet TV.

Pred poletjem je Nina Dusic Hren dobila
💖nagrado podjetniške skupine BNI Karantanija za izjemne dosežke in se
💚poleti pridružila še ekipi Krauthammer Slovenija, kjer za večja podjetja izvaja švicarske programe vodenja in prodaje. Novembra je prejela
💖nagrado Zavod Ypsilon GenYalka 2017 in
💖moderirala tudi TEDxVelenje underground dogodek. Le kaj nam bo prineslo 2018?

GenYalka leta 2017 je Nina Dušić Hren

Nina Dušić Hren Mediji 0 Komentarjev

Zavod Ypsilon je 26. oktobra 2017 praznoval osem let. Ob takem prazniku nagradijo tudi vse zanimive projekte, ki so se v preteklem letu zgodili. Poiščejo posameznike, organizacije ter ideje, ki jih nagradijo za izjemno delo.

Za GenYalko 2017 so bili nominirani Inja Zalta, uspešna mlada igralka, Primož Roglič, bivši smučarski skakalec in Nina Dušić Hren, ki so jo opisali kot tisto, ki si v svetu površinskih odnosov prizadeva vzpostavljati in ohranjati pristno in kvalitetno komunikacijo z vsakim.

Tokrat je nagrado za GenYalko 2017 dobila naša direktorica Nina Dušić Hren. Ob nagradi pove: “Ko sem zagledala, kdo so nominiranci poleg mene, sem upe opustila. Očitno pa ta nagrada pokaže, da generacija Y ne gleda televizije in aktivno išče izkušnje. Hvaležna sem, ker ste zaznali dober stik in verjamem, da bomo dober stik skupaj gradili še naprej!”.

Kako sem se pripravila na TEDxVelenje?

Nina Dušić Hren Nekategorizirano 0 Komentarjev

Vsakodnevno spremljam in svetujem govorcem, kako se pripraviti na dogodke. Izziv številka 1 ostaja pri večini enak. Kako naj si zapomnim vso besedilo? Odločila sem se, da delim, kako sem se za povezovanje dogodka TEDxVelenje pripravila sama. Tako vam lahko svetujem direktno iz prakse.

1. Najprej sem povprašala vse govornike, kaj zanimivega bi lahko povedala o njih. Pri tem sem pazila, da nisem izdala namena njihove predstavitve. Seveda si zaslužijo postopno graditi svojo zgodbo in najzanimivejše stvari deliti sami. Nato sem vse ideje in želje zapisala na dve A4 strani in jih poslala ekipi. Ekipa je imela možnost komentarjev in pregleda teksta. Opozorili so me glede odstavkov, ki se tičejo ekipe, popravili so podrobnosti, o katerih sama nisem bila seznanjena. Dodali so stvari, ki so pomembne, da se jih omeni iz preteklih dogodkov. Zakaj sem to storila tako zgodaj? Saj bi si sicer nakopala dvojno delo. Če bi se učila besedila pred popravki, bi se ga morala najprej odnaučiti. Če ne bi imela ekipe, bi tekst zagotovo poslala partnerju/mami/prijateljici, da bi mi povedal, ali se vse razumljivo bere. V nasprotnem primeru bi dodala še kakšne praktične primere in pojasnitve. Povratna informacija je zlata vredna!

2. Za vsak odstavek sem si izbrala eno ključno besedo, ki me je med vajo spomnila na vsebino celotnega teksta. Zakaj? Ker če bi si prevečkrat prebrala tekst dobesedno in se učila sosledja dejanskih povedi, bi se v primeru, da bi pozabila nadaljevalni stavek, popolnoma zmedla. Takrat se pri ljudeh zgodi “blackout”. S tem, ko sem imela le ključne besede na kartici v rokah, sem lažje vadila. Če sem se kje izgubila, sem na hitro pregledala originalno besedilo in se spomnila. Moj nasvet torej je: Ne učite se točnega zaporedja povedi in tudi ne povedi. Dobro je, če vsakič vsebino poveste na drugačen način, saj si s tem zagotovite avtentičnost na odru, ki pa je neprecenljiva.

S skripto je na odru sproščeno

Nina Dušić Hren Javno nastopanje 0 Komentarjev

Govorniki smo na odru obremenjeni, ker želimo poslušalcem podati ogromno informacij. Navadno pa imamo za to le malo časa. Zato včasih celo pohitimo, kaj preskočimo, kar pa občinstvu prav nič ne pomaga.

Razbremenimo se stresa z uporabo povzetka. Vzemimo si čas in napišimo vse, kar si želimo predati. Nato obkrožimo le najpomembnejše točke (največ tri za 1 uro). Za te točke si potem v predstavitvi vzemimo čas. Predelajmo jih počasi,  ponudimo možnost vprašanj publiki in podkrepimo jih z dovolj primeri. Skripto (ali A4 povzetek), ki smo jo napisali pa podajmo poslušalcem na koncu naše predstavitve.  S tem omogočimo vsem tistim, ki jih je snov zanimala, da si v miru preberejo vse ostale točke. Našo predstavitev pa rajši zapeljimo v motivacijsko smer. Navdušimo poslušalce, da si bodo našo temo želeli raziskati.

Kako nam torej pisanje skripte ali povzetka lahko pomaga? Da se na sami predstavitvi osredotočimo na motivacijske faktorje, ki zagotovijo, da nas bo po predstavitvi še kdo pocukal za rokav. S tem razbremenimo tudi vse prosojnice ali slajde, saj naenkrat ne vsebujejo več gore teksta. Naš nastop postane bolj sproščen, saj nas ne skrbi, da bi kaj pozabili. Če koga več zanima, si bo tako ali tako prebral več sam.

Ne prenesem se na posnetkih, razen …

Nina Dušić Hren Javno nastopanje 0 Komentarjev

Vem, ni hujšega kot opazovati sebe na posnetkih. Če sem iskrena, tudi sama še nisem pogledala online oddaje, kjer sem bila gostja. Ni mi všeč frizura in glas, zato posnetek zaprem že ob prvi minuti.

A ko pride do pomembnih nastopov, za vajo ni učinkovitejšega orodja kot posnetek. Posnamem se, da vidim, koliko podanih informacij si zapomnim ob gledanju svojega govora. Je razvidno bistvo? Posnetek mi je pomagal tudi pri spremembi drže. Ko sem se tako enkrat zalotila s sključeno držo, si tega na nadaljnih nastopih nisem več dovolila. Gre za to, da posnetek sproži čustvene odzive (v mojem primeru sram) in je vpeljevanje sprememb zato hitrejše. Hitro pa mi je tudi postalo jasno, kako pomembne so pavze in kako bolj prijetno je poslušati človeka, ki govori počasi kot pa hitro. Vsak ima torej svoje močne točke in možnosti za izboljšavo. Posnetek pa mi ne omogoči samo samorefleksije, temveč tudi to, da ga pošljem ostalim. Tako zberem veliko več povratnih informacij, s pomočjo katerih vsebino prilagodim. Več glav več ve. Nastopi, kjer je upoštevanih več mnenj, pa so hitro nadpovprečni, ker jih razume več ljudi.

Na tečajih nastopanja se posnamemo, a posnetke takoj po izvedbi tečaja izbrišemo. Si predstavljate koliko giga prostora bi mi drugače zasedli na računalniku? Razen seveda, če ne plačate računa, potem gre na You tube. 😀 Šalo na stran, upamo, da vam je naše humorno pisanje všeč in da se nam pridružite na jesenski šoli nastopanja, ki bo od 6. do 8. oktobra!

Alora, kako naj zaj to povem, ejga!

Nina Dušić Hren Javno nastopanje 0 Komentarjev

Nekateri izberejo tečaj nastopanja zato, da bi se naučili prilagoditi svoj naglas in uporabljati knjižno slovenščino. Ravno narečni govor pa je lahko specifičnost govorca, ki pritegne poslušalce. 

V Sloveniji lahko zasledimo približno 48 nestandariziranih narečij ali govorov. Glede na število govorcev slovenskega jezika imamo razmeroma veliko narečij. Narečnih skupin je osem, najbolj poznane pa so verjetno: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska in štajerska. Ko pa pride do nastopanja pred občinstvom, se večina trudi govoriti slovnično pravilno ali celo knjižno. Je to res najbolje za nastop?

Najbolj pomembna je publika.

Nastopamo zato, da prenesemo sporočilo poslušalcem. Zato je dobro, da se najprej osredotočimo na naš cilj – kaj si želimo, da bi naši poslušalci odnesli? Kaj naj si zapomnijo? Šele potem se vprašamo, pred kakšno publiko nastopamo – gre za mlade, starejše ali naše strokovne kolege? Nastop nato prilagodimo tako, da bodo poslušalci zares odnesli to, kar smo želeli predati. Kaj pomeni to v praksi? Da pred našimi strokovnimi kolegi brez težav uporabljamo terminologijo, ki je vsem skupna. Da pa naklonjenost mladih pridobimo s slengovskimi besedami. 

Knjižni jezik povečuje retorično razdaljo.

Retorična razdalja je psihološka razdalja, ki jo govorec ustvari med seboj in publiko. Če želi ustvariti ugled in spoštovanje, jo povečuje. Če želi publiko sprostiti, se pokazati skromno, pa lahko razdaljo z ustreznimi sredstvi zmanjša.

Če želimo poslušalce pritegniti, jim pokazati, da smo enaki kot oni in jih učiti v sproščenem vzdušju – predlagam uporabo pogovornega jezika. S tem bomo razdaljo zmanjšali. Enako velja za narečja, uporabo slenga ali tujk. Uporabljajmo jezik, kot ga sicer uporabljamo in se poslušalcem približajmo. V njih tako spodbudimo čustva empatije, saj nas pričnejo dojemati kot prijatelje. Sporočilo tako lažje doseže njihova srca, saj se na odru prikažemo taki, kakršni smo.

Če pa želimo, da nas poslušalci dojemajo kot strokovnjake, ki si zaslužijo ugled, razdaljo povečamo. To storimo z uporabo pravilne slovenščine, knjižnega jezika. Poslužimo se tudi strokovnih kratic. 

Sporočilo torej prilagajamo glede na naš cilj in glede na publiko. Zato se pred nastopom vprašajte – kako si bodo prav oni to sporočilo zapomnili?

Skrivnost vprašanja zakaj

Nina Dušić Hren Javno nastopanje 0 Komentarjev

Obstaja neskončno načinov, kako začeti govor. Šale, citati, vprašanja občinstvu, udarna dejstva ali prikaz video vsebin … in še bi lahko naštevala. A najbolj pomembno je, da s temi metodami poslušalcem odgovorimo na vprašanje, zakaj bi nas sploh poslušali. Zakaj je ta tema za njih pomembna? Takrat bo naš govor nadpovprečen.

Poskrbite, da bodo poslušalci odšli domov z idejo, kako lahko vaše znanje uporabijo. Dobro se z dobrim vrača. Če boste vi poskrbeli za njih, vas bodo tudi oni prepoznali kot vrhunskega govorca. Večina govorcev namreč govori o sebi, svojem delu in svojih ugotovitvah. Pozabijo pa na najbolj ključno stvar – občinstvo. Kaj ima občinstvo od tega, da posluša vašo zgodbo?

Kako lahko to storimo? Že v uvodu lahko občinstvu povemo: »Če me boste danes poslušali, boste izvedeli …«. Občinstvu torej razložimo, zakaj je za njih dobro, če nam sledijo in nas poslušajo. Na odru delimo naš namen, prednosti in informacije, ki jih bodo prejeli. Pojasnimo jim: »To znanje lahko v prihodnosti uporabite in si prihranite čas, denar in živce …«. Predstavimo jim torej, kakšne koristi bodo imeli od tega.

Na tej točki se ponavadi soočimo z Izzivom. Največkrat namreč nismo vnaprej opredelili, kaj bo imela publika od poslušanja. Ne pomislimo na to, da bi izpeljali temo v praktične zaključke. Zavemo se, da tega sploh še nismo vključili v naš govor. Takrat je potrebno še enkrat premisliti in na novo zastaviti začetek. Obrestovalo se bo.

Včasih je naš »zakaj nekoga poslušamo?« tudi bolj preprost. Če stopi na oder zelo karizmatična oseba  in občinstvo samo pozdravi, lahko isto sekundo pridobi njihovo pozornost. Lahko je prijetna ženska, ki bo (vsaj moškemu delu občinstva) takoj dala »razlog« oziroma odgovor na vprašanje »zakaj« bi jo poslušali. Ali pa šaljiv gospod, ki se s šalo približa publiki. Zakaj ga torej poslušajo? Zato ker je zabaven, prijeten in je z njimi vzpostavil dober stik.

Ste ugotovili, kaj je bil moj »zakaj«? Zakaj ste sploh brali tale članek? Napišite komentar pod člankom.

Kako postavljati vprašanja publiki?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje 0 Komentarjev

Dobro je, če vzpostavimo stik z občinstvom preko vprašanja. Na ta način pokažemo, da nam je mar. Da smo prišli zaradi njih in da nas zanima njihovo izhodišče. Podobno se dogaja tudi v dvoje, na dogodkih mreženja. Če k nam pristopi oseba, ki takoj prične govoriti o sebi (ali še huje – o svojih storitvah in poslu), ne dobimo najboljšega vtisa. Večina rajši odgovori na kakšno vprašanje in ga tudi postavi nazaj. Enaki zakoni veljajo na odru.

Vprašanje, ki ga postavimo, je lahko retorično, lahko pa počakamo na odgovor. Pri postavljanju vprašanj je ključno povedati, kako naj odgovorijo. Primer: »Dvignite roke tisti, ki poznate Dober stik?«. Občinstvo dobi direktna navodila in z veseljem odgovori. Če bi zapeljala stvar drugače: »Kdo pozna Dober stik?«, pa bi me poslušalci gledali, nekateri bi kimali, drugi dvignili roko. Lahko, da bi kdo rekel: »Jaz« na glas. Zaradi nejasnih navodil je lahko vaša interakcija neuspešna. Lahko se vam zdi, da vam ne gre. V resnici pa je bil hec le v tem, da niste povedali, kako naj vam odgovorijo. Lahko jih prosite tudi, da pokimajo, vstanejo ali zaploskajo.

Interakcija ima mnogo koristi. Če jo uporabljamo, se občinstvo “zbudi”, saj jih povabimo k odgovarjanju. Aktivirani posamezniki torej lažje sledijo in se predvsem lažje učijo. Če pa poslušalce pustimo sedeti v pasivi, si ne bodo zapomnili niti polovico informacij, kot bi si jih sicer.

Vprašanje pa pomaga tudi govorcu. V primeru, da dvignejo roke vsi, jih povabim, da z mano delijo svoje znanje. Po potrebi odgovore dopolnim. Če pa izvem, da vsi slišijo za določeno temo prvič, lahko začnem pri osnovah in od začetka. Prilagajanje je na koncu ključna veščina tistega, ki predstavlja.

Občinstvo torej vprašajte, kar vas zanima. Pokažite iskren interes. Vzpostavljanje dobrega stika se obrestuje. Izvedeli boste, koliko poslušalci vedo in lažje se boste prilagodili. Pustili pa boste tudi vtis, da ste vrhunski govorec, ki ni govoril samo o sebi.

Kako naj začnemo svoj nastop in izgledamo samozavestno?

Nina Dušić Hren Nekategorizirano 0 Komentarjev

Vemo, da je dobro, če je začetek udaren in pritegne pozornost. Zaradi tega nas poslušalci sploh poslušajo in nam sledijo do konca. Če te pomembne prve minute zapravimo, se lahko poslušalci zatečejo k telefonu ali klepetajo s sosedom. Si tudi vi želite pozornost svojih poslušalcev?

Stopite na oder in se nasmehnite. To je daleč najbolj učinkovit začetek, saj imajo možgani poslušalcev zrcalne nevrone, ki pričnejo »kopirati« vaše počutje. Saj ste že poslušali koga, ki je imel tremo? Sama vem, da takoj sočustvujem z njim. Če pa na oder stopi nekdo, ki žari s pozitivno energijo, je dobre volje cela dvorana.

Drugi napotek je: vdihnite. Počakajte. Naj se v dvorani ali sobi vse umiri. Dokler se pozornost ne preseli na vas, je nesmiselno govoriti. Saj ste verjetno prišli zaradi občinstva? Povedati nekaj njim? Izgledali boste bolj samozavestno, če v tišini čakate, kot če govorite čez šum tistim redkim, ki vas poslušajo.

Nadaljujemo lahko z uvodno šalo. Npr.: Ste vedeli, da možgani začnejo delovati ob rojstvu in zamrznejo le, kadar moramo nekaj povedati pred občinstvom? Ali pa z učinkovitim citatom, pregovorom. »To, kar delaš, delaj dobro« (latinski pregovor).

Na svojih nastopih se sama največkrat poslužujem vprašanj. Vprašam: »Dvignite roko tisti, ki ste že kaj slišali kaj o tej temi?«. Rada pokažem interes za publiko in s tem navežem dober stik. Če vprašanja ne zastavimo premišljeno, lahko ne dosežemo želenega izida. Preberite tale članek in se prepričajte, ali postavljate učinkovita vprašanja.

Izberite metodo, ki najbolj ustreza vam. Če se v prostem času ne šalite, ne poskušajte s šalo na odru. In najpomembnejše – metode navežite na temo govora, ki ga imate.