Nastop? Mi je res tega treba?

Tjaša Strle Javno nastopanje 0 Komentarjev

Predstavljajte si, da ste v polni dvorani. Vse oči ljudi, ki so tam, so uperjene v vas.  Nekaj pomembnega jim želite povedati. Vaš cilj mora biti kristalno jasen. Domov bodo odšli bogatejši.

Govorim o vašem cilju, ki bo izpolnjen, če si bodo poslušalci zapomnili o čem ste govorili in bodo novo znanje odnesli seboj. Zato je najbolj pomembno, da vi točno veste kaj želite. To je začetek.

Cilj je ključen pri predpripravi, šele nato lahko skreirate svoj govor. Ko veste zakaj ste tam, poiščite nekaj s čimer jih boste presenetili. Povejte jim zanimivo zgodbo, vic, anekdoto, citat, ki se jih bo dotaknil. Nekaj kar bo ljudi dobilo nepripravljene, v njih vzbudilo zanimanje in čustva. Saj veste kako dobro se počutite, ko spoznate novega človeka, ki vas že ob prvem stiku nasmeje. Postavite se v vlogo svojih poslušalcev.

Zadnja stvar, ki je tudi prva in vmesna, vseprisotna. To je interakcija s publiko. Vaš očesni stik z njimi, vprašanja, ki jim jih postavljate, da jih vključite v vašo predstavitev. To je izrednega pomena. Samo predstavljajte si, da sedite na kavi in vas vaš sogovornik sploh ne pogleda in nič ne vpraša. Takih kav se ne veselimo. In nič drugače ni z vašo publiko. Vse kar velja za kvaliteten dialog kjer sta oba zadovoljna, velja za skupino ljudi. Vi ste tam zato, da se oni počutijo dobro.

Cilj, presenečenje, interakcija. Naj to postane vaša mantra pred vsakim nastopom.

Še zadnja stvar, ki jo polagam na srce. Pravzaprav na obraz. Nasmeh! Ne pozabite nanj. ☺
Vir in inspiracija:  Chip Heath, Made to Stick: Why Some Ideas Survive and Others Die