Zakaj ni dobro govoriti o sebi?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kolikokrat ste pozorni na uvodne besede nastopajočih? S čim navadno začnejo? Po mojih analizah je večina nagnjena k uvodom “ala”:

– Danes stojim pred vami zato, ker sem …
– Razmišljala sem o tem, s čim naj začnem današnji govor …

seveda to pride takoj za: Najprej pozdravljeni še v mojem imenu in hvala, ker ste me povabili.

Kaj imajo te uvodi skupnega? Osredotočajo se na govornika. Govornik postavi sebe v center, kar nosi tveganje. Udeleženci predavanja ali konference se tako zlahka zatopijo v svoje telefone, saj govornik še ni kupil njihovega spoštovanja. Ne vedo še, zakaj bi ga bilo dobro poslušati. Ni izkazal kredibilnosti. Ni jim povedal nič pomembnega, nič takega, kar bi udeleženca zanimalo. Govor je rajši začel s koncentriranjem nase.

Začnite drugače in vzbudite zanimanje poslušalcev. Zaupajte jim dobro dejstvo glede tematike, ki jo pokrivate. Povejte šalo ali delite zanimivo zgodbo. Vzbudite interakcijo z drzno izjavo. Več o učinkovitih uvodih pa v članku: Skrivnost vprašanja zakaj.

Zdaj pa še nepredvidljiv obrat. Zakaj je dobro govoriti o sebi? Dobro je, če v govoru delimo nekaj osebnega, ki je sicer tudi za našo tematiko relevantno. Nekaj, kar se povezuje z vsebino in še dodatno podkrepi povedano. S tem namreč udeležence približamo k sebi, doživljati nas začnejo kot sebi enake in iskrene. In včasih je lahko osebna zgodba tudi dober uvod.

“Razlika med govorjenjem o sebi in dobro osebno zgodbo je, da zgodbo povemo z namenom, da vsebino govora utemeljimo z dodatnim primerom. Če pa začenjamo govoriti o sebi na začetku brez priprave in brez določenega namena, lahko izpade egoistično in nepomembno za poslušalca. Poslušalec lahko izgubi zanimanje za nas in za našo tematiko že takoj na začetku.”

 

 

Če želiš prejemati še več nasvetov iz sveta javnega nastopanja ali komunikacije, se prijavi na novičke, ki izhajajo enkrat mesečno!