Brezplačno učenje javnega nastopanja

Nina Dušić Hren Javno nastopanje
Tečaj prijazne prodaje z Nino Dušić Hren, Dober stik

Nastopanja se ne naučimo na eni delavnici. Ne naučimo se ga niti na desetih delavnicah. Ljudje, ki dobro nastopajo, se učijo dlje časa. Ampak dobra novica je, da se lahko te veščine učite vsak dan, brezplačno. V tem članku vam bom pokazala kako.

Nihče ne pomisli, da bi se baleta ali borilnih veščin naučil za vikend, tako tudi ne obstaja bližnjica za nastopanje pred ljudmi. Potrebna je izkušnja, pa naj bo to dvig roke v polni dvorani, da začutim kako mi utripa srce že ob postavljanju vprašanja. Sčasoma se namreč vsega tega navadimo in na nas ima trema tudi sčasoma vedno manjši vpliv. Kolikokrat se odločite za izpostavitev in izpeljete govor ob družinski večerji? Že to, da vstanete in delite izkušnjo, je lahko super začetek. Res je, nekaterim je lažje kot drugim. Imajo dobre predispozicije ali gene. Vendar je po mojih izkušnjah vaja vseeno tista odločilna. Večkrat kot poskusim, bolje mi gre. Najlepše pri vsem pa je, da lahko začnem kadarkoli.

Na začetku sploh ne potrebujem občinstva. Svoj govor lahko začnem opazovati na kavi s prijateljico. Preverim, če uporabljam mašila, delam pavze in poudarke. Kako gradim povedi? So kratke in jasne ali odplavam in preskakujem iz teme v temo? Lahko partnerja navdušim za film, ki sem ga gledala prejšnji teden? Kako začnem z novo temo? Zanima me tudi govorica telesa. Ali stojim s prekrižanimi nogami? Kaj storim, ko me tema ne zanima? Kako pa moji bližnji »nastopajo« ob meni? Koga rada poslušam in koga ne ter kaj tista oseba uporablja?

Opazovanje sebe in drugih je prvi korak. Zapisovanje ugotovitev je drugi korak. Ko zberem dobre infomacije (npr. za novo temo sem navdušena že na začetku, če mi nekdo pove, kaj je od tega pridobil) lahko že poskusim pripraviti svoj govor. Če mi je všeč, ko mi partner pokaže trailer filma, lahko v svoj govor vstavim posnetek, ki se povezuje z mojo tematiko. Tako potem sestavljam in raziskujem. Nastopam lahko pred sosedo, teto, sostanovalko, sestrično ali prijateljico. Zbiram povratne informacije o tem, kako se jim je zdelo in napredujem v svojih nastopih.

Učenje javnega nastopanja je lahko torej brezplačno. Opazovanje in zapisovanje pa sta glavna ključa uspešnega učenja. Kako potem naprej? Morda nadaljujte na naslednji članek o zlatem pravilu priprave pitcha.

Zlato pravilo za pripravo pitcha

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Najprej se vprašajte, zakaj »pitchate«? Pred vami bo kmalu sedelo občinstvo in to je super priložnost. Kako jo boste izkoristili? Kaj si želite prejeti? Kakšen je namen vašega »pitcha«? Bodite konkretni. Ali si želim več obiska na spletno stran? Ali si želim všečkov na Facebooku? Ali si želim novega kupca? Poslovnega partnerja? Prodati izdelek?

Določite si cilj – rezultat vašega »pitcha« ali predstavitve. Brez cilja bo drugače težko ugotoviti, kaj naj bi predstavitev sploh obsegala in jo tudi sestaviti. Poleg tega pa ne bomo mogli preveriti, ali smo cilj dosegli.

Poglejmo primer moje prijateljice, ki poučuje salso. Preden mi je povedala predstavitev, ki jo je pripravila, sem jo vprašala, kaj si želi od predstavitve na sestanku podjetnikov. Povedala mi je, da želi povabiti občinstvo, da pride na njen družabni dogodek, kjer bi dobili motivacijo za vpis na njene plesne tečaje. Na družabnih dogodkih se namreč zabavajo, lahko se pogovarja in odgovarja na vprašanja. No, njen »pitch« pa se je začel takole: »Pozdravljeni, moje ime je Katarina in že od leta 2010 poučujem salso, reggeaton v Ljubljani in Celju. Imam po 10 tečajev na teden z okoli 8 pari. Njen pitch je imel torej podatke o tem, v katerih mestih vse plesna šola deluje, kako hitro raste, kakšno vrsto salse in ostalih plesov uči. Pozabila pa je povedati najbolj pomembno stvar. Zakaj je dobro da pridejo na njen družabni dogodek, kjer bi se navdušili za njene tečaje. Ni vključila niti podatka, kam naj pridejo in ob kateri uri, čeprav mi je ob začetku pogovora navedla, da si najbolj želi njihovega obiska na tem dogodku.

Sama od sebe mi je spontano, takoj po svojem »pitchu« začela brati čustveno sms sporočilo od stranke, ki se ji je zahvaljevala za tečaj. Povedala je, da ji je obiskovanje tečajev prineslo novo dimenzijo v življenje. Nove ljudi in rekreacijo na zabaven način. Povzdignila sem glas: »Jaaaa, zakaj pa tega ne prebereš za predstavitev?«. Smejali sva se in njen »pitch« spremenili v nekaj minutah. Njen komentar je bil: »A tako lahko je to? A lahko potem še iz telefona zavrtim na začetku malo glasbe in pokažem osnovni korak?«. Točno to, ko enkrat vem, kaj želim doseči, izberem samo še nekaj za vzbuditev zanimanja in dodam še pomembne podatke. Na koncu je podjetnikom povedala zgodbo tako, kot meni v pogovoru. Dodala je še informacije o tem, kam in kdaj naj pridejo. Sama pa sem se začela spraševati: »Zakaj večina ljudi misli, da je »pitch« nekaj popolnoma drugačnega kot pogovor? Da predstavitev ne pomeni naštevanje nam znanih informacij?«.

Podobno se dogaja na dogodkih mreženja. Če grem na dogodek za mreženje brez namena, se lahko zgodi, da se tam klepetam z znanci, pojem kaj dobrega in dobim nekaj brošur za domov. Če pa si postavim cilj, da bom prejela 3 vizitke potencialnih strank ali partnerjev za sodelovanje, imam večjo verjetnost, da v tem uspem. Zakaj? Ker v to usmerjam misli in izbiram dejanja, ki bodo vodila k temu cilju. Morda pristopim do same gospodične, ki stoji v kotu in začnem z njo pogovor. Saj zaradi cilja naenkrat začnem iskati priložnosti in ne gledam samo, katere sendviče so postregli:).

Naj pripišem še, da navadno ta del terja največ časa. Izpostavitev želje, cilja in namena govora. Je osnova, brez katere ne gre. Ko pa enkrat opredelim, kaj si želim imeti od svoje predstavitve, lahko vsakič tudi preverim, ali mi je uspelo. Enkrat spodbujam poslušalce, naj obiščejo mojo spletno stran in merim učinek. Drugič jih povabim naj kupijo moj izdelek. Preverim učinkovitost. Če ne dosegam rezultata – je potrebno na »pitchu« nekaj spremeniti?

Najpomembnejše je torej, da veste kaj želite. Od tu naprej zaupam, da boste veliko lažje našli informacije, ki bi jih delili za dosego tega cilja. Preberite si še, kako lahko svoj nastop popestrite.

Zakaj ni dobro govoriti o sebi?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kolikokrat ste pozorni na uvodne besede nastopajočih? S katero temo navadno začnejo? Po mojih analizah večina govornikov svoj nastop začne s stavki, kot so:

– “Danes stojim pred vami zato, ker sem …”
– “Razmišljala sem o tem, s čim naj začnem današnji govor …”

Seveda so ti stavki izrečeni takoj za: “Najprej pozdravljeni še v mojem imenu in hvala, ker ste me povabili.”

Kaj imajo ti uvodi skupnega? Osredotočajo se na govornika. Govornik postavi sebe v center  nagovora, kar je lahko tvegano. Udeleženci predavanja ali konference se tako zlahka zatopijo v svoje telefone, saj govornik še ni pridobil njihove pozornosti ali spoštovanja. Ne vedo še, zakaj bi se govornika splačalo poslušati, saj ni še izkazal svoje kredibilnosti. Povedal jim ni ničesar, s čimer bi se udeleženci lahko poistovetili, ali kar bi jih zanimalo. Kot rečeno, govor je hote ali nehote začel z osredotočanjem nase.

Začnite drugače in nemudoma vzbudite zanimanje slušateljev. Zaupajte jim neobičajno dejstvo glede tematike, ki jo pokrivate. Povejte šalo ali delite zanimivo zgodbo. Vzbudite interakcijo z drzno izjavo. Več o učinkovitih uvodih pa v članku: Skrivnost vprašanja zakaj.

Zdaj pa na tem mestu morda nepričakovano dejstvo. Zakaj pa je dobro govoriti o sebi? Dobro je, če v govor vključimo in s slušatelji delimo nekaj osebnega, kar je tudi sicer relevantno za našo tematiko. Na primer osebno izkušnjo, ki se povezuje z vsebino in še dodatno podkrepi povedano. S tem se namreč čustveno ali intelektualno približamo udeležencem, ki nas začnejo doživljati kot sebi enake in iskrene. In ja, včasih je lahko domišljena osebna zgodba tudi dober uvod.

Razlika med govorjenjem o sebi in dobro osebno zgodbo je, da osebno zgodbo povemo z namenom, da vsebino govora utemeljimo ali podkrepimo z dodatnim primerom, s katerim se naše občinstvo poistoveti. Če pa se na nastop ne pripravimo in pričnemo brez določenega namena govoriti o sebi, lahko izpademo egoistični in nekredibilni. Udeleženci lahko izgubijo zanimanje za nas in za našo tematiko prej, kot si želimo. Že takoj na začetku.

 

 

Kaj je najpomembnejše na delavnici ali predavanju?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Možgani so organ, ki porabi ogromno energije. Kadar poslušamo predavanje ali smo na delavnici, se potreba po kalorijah še poveča. Zato  smo pri Dobrem stiku posebno pozornost na to, da  hrane nikoli ne zmanjka. Saj veste, če osnovne potrebe niso zadovoljene … potem je vse ostalo brez pomena. Če si lačen, si čist’ drugačen in težko slediš novi snovi.

V modi naj bi bili samo zdravi prigrizki. Pa se je na delavnicah vseeno izkazlo, da se večina rada pregreši, ko nihče od domačih ne gleda. Konec koncev se ne izobražujemo vsak vikend, kaj ne?

Mi predlagamo tak menü:

PIJAČA

Kava in zeleni čaj za tiste, ki potrebujejo poživitev.  Mleko  naj bo vedno rastlinsko. Izkušnja pitja mleka bo tako za nekatere malo drugačna.  Drugi, ki navadnega mleka ne pijejo, pa bodo presrečni.
Zeliščni čaj in limonada ali bezgov sok z ingverjem. Izbira je seveda odvisna od mrzlih ali vročih dni. V DM-u prodajajo stekleničke z bio limoninim ali ingverjevim koncentratom, da se ne boste mučili z ožemanjem.
Voda naj bo obvezno iz pipe in v vrču. Nikakor ne želimo zaradi našega dogodka obremeniti narave s plastenkami.

HRANA

Vedno ponudimo nekaj svežega sadja ali zelenjave.  Na primer banane ali  narezano jabolko, ki ima, posuto s cimetom, vedno “uau” učinek na udeležence. Prav tako narezan korenček ali kumare začinjene z malo popra.
Preverjeno ne pozabite na piškote ali čokolado za sladkosnede. Oreščki pa naj bodo za tiste, ki niso sladkosnedi 🙂

Prosim ne pozabite tudi na okolje in ga varujte. Če le imate možnost, se ognite plastiki. Kupite hrano brez embalaže in pijačo v steklu. Prinesite svoj pribor ter steklene ali keramične kozarce. Udeležence povabite, da prinesejo svoje bidone.

Če vas zanima, kako še izvesti inovativno predavanje ali delavnico, ne spreglejte članka Inovativnost na odru!

Ko udeleženci na predavanju ali delavnici klepetajo …

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ko nastopamo, si želimo pozornost. Želimo si, da bi bili udeleženci spoštljivi in bi nas poslušali. Pri večjem številu udeležencev pa se poveča tudi verjetnost, da na predavanje dobimo kakšno “klepetuljo”. Kaj storiti v takem primeru?

Najprej pri sebi preverimo ali je predstavitev zanimiva ali pa imajo udeleženci  morda tehten razlog za klepetanje. Smo že na začetku pritegnili pozornost? Smo odražali kompetentnost, da si  vsak udeleženec želi slišati vsebino? Če udeleženci ne zaznajo dodane vrednosti predavanja, pač klepetajo. Za nas pa je to lahko dobrodošla povratna informacija, da spremenimo način predavanja.

Če ste negotovi, kako govor začeti, si več preberite v članku Skrivnost vprašanja zakaj.

V kolikor pa je vaš nastop zanimiv in se vam na dogodku vseeno pridruži kakšna klepetulja, naredite premor in jo povprašajte, o čem govori. Seveda ne z resnim in obsojajočim glasom, ampak naj bo vaš ton igriv ali zelo radoveden. Sama ponavadi rečem: “Prosim, zaupajte še nam, o čem govorite.” Navadno posamezniki zaupajo kakšno osebno izkušnjo ali dogodek, na katerega so se spomnili med predstavitvijo. Če se smejijo, pa je zadeva še lažja. Povabim jih: “Delite še z nami, da se lahko skupaj smejimo.” Zgodilo se mi je namreč, da je imela udeleženka tako zabavne zgodbe, da je dvignila energijo celotnemu občinstvu. Sama pa njene zgodbe sedaj delim naprej, saj se povezujejo s tematiko, ki jo poučujem.

Na udeležence je dobro gledati kot na soustvarjalce predavanja ali delavnice. Tisto, o čemer klepetajo, je za njih očitno pomembno in kaže željo po deljenju. Zatorej jih nikoli ne utišajte s staromodnim “pšššštt”, ampak v klepetu prepoznajte priložnost! Naj se počutijo opaženi in vredni vašega časa. Saj ste zaradi njih na odru, kajne?

Pokaži kredibilnost s podatki

Nina Dušić Hren Javno nastopanje
Predstavitev je kredibilna, če prikažemo vsaj kakšno statistiko. S tem pokažemo, da smo naredili domačo nalogo in vemo o čem govorimo. Večina predavateljev s tem niti nima težav, večkrat pa pozabijo, da tudi preveč podatkov, številk in statistik ni dobro. Ne upoštevajo niti dejstva, da si pri veliki številki ljudje težko predstavljamo, kakšna količina je to.
Predstavljajte si, da na predstavitvi izvemo, da je 4.76 miljard uporabnikov, ki povprečno 96 krat na dan pogledajo na telefon, kar je vsakih 15 minut in zato je že vsak 9. človek odvisnik od naprav (naprav je približno 24 biljonov na svetu). Če bi dodali še kakšno številko in bi vas čez eno uro vprašala, kaj ste si zapomnili, bi verjetno pozabili vse, razen ene.
Kaj je torej naš nasvet? Uporabite tisto statistiko, podatek ali število, ki je najbolj relevantna za vašo zgodbo ali prezentacijo. Da pa boste dobili zares “waw efekt”, tisto številko primerjajte z nečem. Če imate številko 5.162.250 eur, primerjajte koliko avtomobilov bi lahko kupili s tem. Če imate 7.349.000 ljudi, povejte rajši, kolikokrat bi morali napolniti Stožice, da bi vsi videli koncert.
Številke same nam torej ne povedo vsega, če pa jih umestimo v relevanten kontekst, lahko poslušalcem olajšamo razumevanje in si zagotovimo večjo motivacijo

Jutro pred pomembnim nastopom

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Vsak človek ima svoj jutranji ritual. Ko pa pride dan nastopa, se je treba vprašati ali nam bo enak ritual koristil tudi na ta dan.

  1. Jutranja kava je za marsikatere prva na seznamu. Kava poveča budnost, nivo stresnega hormona adrenalina. Bi jo res radi pili tudi tisto jutro? Sama sem bila začudena, kako sem se tresla ob jutranjem sestanku podjetniške ekipe, čeprav treme na teh sestankih nikoli pred tem nisem čutila. Ugotovila sem, da sem tisto jutro spila kavo. Ne, tudi zeleni ali črni čaj tisti dan ne bosta ustrezna. Postrezimo si rajši s kamilico, meto.
  2. Zamujanje. Tisti dan si rajši planirajmo, da smo eno uro prej v prostoru kjer predavamo. Spomnim se dneva, ko sem predavala na konferenci in poslušala vse govornike tistega dne. Postalo mi je že dolgčas, spoznala sem veliko udeležencev in ko sem prišla na oder sem se počutila kot v svoji dnevni sobi. Komaj sem čakala, da povem še svojo zgodbo!
  3. Če zadnji trenutek iščemo primerno obleko za nastop, nas to zagotovo ne bo sproščalo. Vse stresne stvari jutra rajši izpustimo in tudi obleke pripravimo dan prej. Tako ostane čas za tuš, s katerim se sprostimo in lahek zajtrk!

Kje se pokaže trema?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ljudje smo zelo dobri v branju telesne govorice, čeprav se v večini primerov tega ne zavedamo. Večina bi pravilno ugotovila, ali je imel govornik tremo, ko pa bi povprašala, po čem so tako sodili, bi težko našli odgovore.

Trema se pokaže že takoj na začetku. Ali govornik samozavestno počaka nekaj sekund, vdihne, pogleda občinstvo preden začne govoriti? Ali pa govori še preden se je zaključil aplavz, medtem ko jih nekaj v občinstvu še vedno klepeta? S tem daje vedeti, da to kar ima za deliti, ni tako pomembno, da bi potreboval pozornost.

Trema pa se pokaže tudi na koncu. Večina nastopajočih namreč ob aplavzu skloni glavo in se kar hitro napoti nazaj na svoj sedež. Samo da je že končno tega konec. Drugi pa samozavestno počakajo na aplavz, z nasmehom prikimajo in se zahvalijo nazaj. Aplavz torej sprejmejo in pokažejo, da so samozavestni glede tega, kar so pripravili. Dober primer so igralci v gledaliških igrah, ki prihajajo na oder toliko časa, dokler občinstvo ne preneha s ploskanjem.

Med govorom pa lahko tremo opazimo v tihem govoru, ki ne zavzame prostora in s samopomirjujočimi dotiki. Kadar smo pod stresom imamo namreč naravno reakcijo, da “božamo” nek del telesa zato, da se segreje/pomiri. Kot tudi pomirimo otroka, ki joče. To lahko počnemo s stiskanjem ustnic, drgnjenjem dlani ob dlani ali po obrazu.

Če si želimo tremo obvladovati, je najboljše, da veliko vadimo. Da se navadimo na vznemirjenje ob nastopu. Dajanje pozornosti na roke, prihod in odhod iz odra lahko situacijo samo še poslabša. Izboljšujmo eno stvar naenkrat.

Kako zaključiti svoj govor?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kako vemo, da gre knjiga proti koncu? Šolsko leto? Ko začnemo povzemati bistvo in pregledamo, kaj vse smo dosegli in osvojili. Tako je tudi pri govoru najlažje, da naš zaključek:

1. začnemo tako, da povzamemo vse, o čemer smo govorili. Npr. Danes sem vas popeljala preko najnovejših raziskav na področju xy, saj … Pogledali smo si tudi primer dobre prakse in … Vključimo tudi ključno sporočilo – Npr. Želela bi si, da si zapomnite xy, saj je to ključnega pomena za … Naj bo sporočilo kratko in jedrnato. Ne zapletajte se v ponovno razlaganje in obrazloževanje.

S tem, ko ponovimo tudi poskrbimo, da si poslušalci naš govor bolj zapomnijo. Saj niso vsakega podatka slišali samo enkrat, ampak dvakrat. Predstavljajte si, ali ste šli kdaj na izpit po tem, ko ste enkrat prebrali knjigo, ali je bilo potrebno ponavljati?

2. Nadaljujemo z akcijo in prihodnostjo. Kaj naj poslušalci storijo kot naslednji korak? Lahko priporočate kakšno knjigo vredno branja, ali obstaja kakšno izobraževanje na to temo? Se lahko udeležijo naslednjega dogodka? Lahko znanje iz govora uporabijo v kakšnem drugačnem kontekstu? Usmerite jih v nadaljni razvoj, da ne bo govor sam sebi namen.

3. Se zahvalite. Preprosto naj bo zadnja beseda: Hvala. Tako bodo poslušalci točno vedeli, da ste zaključili in pričeli s ploskanjem. Izognili se boste neprijetnem stanju na odru in gledanju v njih. Izgledali boste pripravljeni, da je vse potekalo kot ste si zamislili in da imate vse pod nadzorom.

P.S: Na sliki pa še ideja Powerpoint slide-a, kjer za konec prikažemo svojo vizitko. Takrat lahko vsi, ki jih kaj zanima, podatke slikajo in vstopijo v kontakt z nami, mi pa poskrbimo še za brand awareness.

Kam naj dam roke med nastopanjem?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Je največkrat zastavljeno vprašanje med našimi tečaji nastopanja. To vprašanje nakazuje na dejstvo, da se nastopajoči radi ukvarjajo sami s sabo. Sprašujejo se, kako bodo izgledali, kakšen vtis bodo pustili in kaj si bodo poslušalci mislili. In očitno položaj rok, pretirano mahanje ali statika veliko pove poslušalcem o nastopajočem?

Na naših tečajih preusmerimo pozornost. Pogledamo iz drugega zornega kota – poslušalcev. Enako kot so egocentrični nastopajoči, so egocentrični tudi poslušalci. Poslušalce na drugi strani zanima predvsem, ali boste upravičili čas, ki so ga namenili vam. Ali jih boste kaj naučili, jim obogatili življenje. Tudi če bo šlo za eno novo informacijo, idejo ali misel. Če in ko jim boste posredovali nekaj zanimivega, bodo namreč razmišljali le o tem. In prav malo jih bo brigalo, kje ste imeli med tem roke 🙂

Pozabite torej nase in se preusmerite na interese poslušalcev. Premislite, kaj jih lahko naučite, kaj jim lahko predate. Vsakič ko nastopate, imate tudi izjemno priložnost, da jim nekaj pomembnega predate, poveste in jih naučite. Izrabite to in se ukvarjajte z vsebino. Tako nikoli več ne boste pod pritiskom študiranja, kaj z rokami. Roke že vedo kaj delajo, saj vas in vaš govor spremljajo od rojstva 😉