Zakaj ni dobro govoriti o sebi?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kolikokrat ste pozorni na uvodne besede nastopajočih? S katero temo navadno začnejo? Po mojih analizah večina govornikov svoj nastop začne s stavki, kot so:

– “Danes stojim pred vami zato, ker sem …”
– “Razmišljala sem o tem, s čim naj začnem današnji govor …”

Seveda so ti stavki izrečeni takoj za: “Najprej pozdravljeni še v mojem imenu in hvala, ker ste me povabili.”

Kaj imajo ti uvodi skupnega? Osredotočajo se na govornika. Govornik postavi sebe v center  nagovora, kar je lahko tvegano. Udeleženci predavanja ali konference se tako zlahka zatopijo v svoje telefone, saj govornik še ni pridobil njihove pozornosti ali spoštovanja. Ne vedo še, zakaj bi se govornika splačalo poslušati, saj ni še izkazal svoje kredibilnosti. Povedal jim ni ničesar, s čimer bi se udeleženci lahko poistovetili, ali kar bi jih zanimalo. Kot rečeno, govor je hote ali nehote začel z osredotočanjem nase.

Začnite drugače in nemudoma vzbudite zanimanje slušateljev. Zaupajte jim neobičajno dejstvo glede tematike, ki jo pokrivate. Povejte šalo ali delite zanimivo zgodbo. Vzbudite interakcijo z drzno izjavo. Več o učinkovitih uvodih pa v članku: Skrivnost vprašanja zakaj.

Zdaj pa na tem mestu morda nepričakovano dejstvo. Zakaj pa je dobro govoriti o sebi? Dobro je, če v govor vključimo in s slušatelji delimo nekaj osebnega, kar je tudi sicer relevantno za našo tematiko. Na primer osebno izkušnjo, ki se povezuje z vsebino in še dodatno podkrepi povedano. S tem se namreč čustveno ali intelektualno približamo udeležencem, ki nas začnejo doživljati kot sebi enake in iskrene. In ja, včasih je lahko domišljena osebna zgodba tudi dober uvod.

Razlika med govorjenjem o sebi in dobro osebno zgodbo je, da osebno zgodbo povemo z namenom, da vsebino govora utemeljimo ali podkrepimo z dodatnim primerom, s katerim se naše občinstvo poistoveti. Če pa se na nastop ne pripravimo in pričnemo brez določenega namena govoriti o sebi, lahko izpademo egoistični in nekredibilni. Udeleženci lahko izgubijo zanimanje za nas in za našo tematiko prej, kot si želimo. Že takoj na začetku.

 

 

Kaj je najpomembnejše na delavnici ali predavanju?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Možgani so organ, ki porabi ogromno energije. Kadar poslušamo predavanje ali smo na delavnici, se potreba po kalorijah še poveča. Zato  smo pri Dobrem stiku posebno pozornost na to, da  hrane nikoli ne zmanjka. Saj veste, če osnovne potrebe niso zadovoljene … potem je vse ostalo brez pomena. Če si lačen, si čist’ drugačen in težko slediš novi snovi.

V modi naj bi bili samo zdravi prigrizki. Pa se je na delavnicah vseeno izkazlo, da se večina rada pregreši, ko nihče od domačih ne gleda. Konec koncev se ne izobražujemo vsak vikend, kaj ne?

Mi predlagamo tak menü:

PIJAČA

Kava in zeleni čaj za tiste, ki potrebujejo poživitev.  Mleko  naj bo vedno rastlinsko. Izkušnja pitja mleka bo tako za nekatere malo drugačna.  Drugi, ki navadnega mleka ne pijejo, pa bodo presrečni.
Zeliščni čaj in limonada ali bezgov sok z ingverjem. Izbira je seveda odvisna od mrzlih ali vročih dni. V DM-u prodajajo stekleničke z bio limoninim ali ingverjevim koncentratom, da se ne boste mučili z ožemanjem.
Voda naj bo obvezno iz pipe in v vrču. Nikakor ne želimo zaradi našega dogodka obremeniti narave s plastenkami.

HRANA

Vedno ponudimo nekaj svežega sadja ali zelenjave.  Na primer banane ali  narezano jabolko, ki ima, posuto s cimetom, vedno “uau” učinek na udeležence. Prav tako narezan korenček ali kumare začinjene z malo popra.
Preverjeno ne pozabite na piškote ali čokolado za sladkosnede. Oreščki pa naj bodo za tiste, ki niso sladkosnedi 🙂

Prosim ne pozabite tudi na okolje in ga varujte. Če le imate možnost, se ognite plastiki. Kupite hrano brez embalaže in pijačo v steklu. Prinesite svoj pribor ter steklene ali keramične kozarce. Udeležence povabite, da prinesejo svoje bidone.

Če vas zanima, kako še izvesti inovativno predavanje ali delavnico, ne spreglejte članka Inovativnost na odru!

Ko udeleženci na predavanju ali delavnici klepetajo …

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ko nastopamo, si želimo pozornost. Želimo si, da bi bili udeleženci spoštljivi in bi nas poslušali. Pri večjem številu udeležencev pa se poveča tudi verjetnost, da na predavanje dobimo kakšno “klepetuljo”. Kaj storiti v takem primeru?

Najprej pri sebi preverimo ali je predstavitev zanimiva ali pa imajo udeleženci  morda tehten razlog za klepetanje. Smo že na začetku pritegnili pozornost? Smo odražali kompetentnost, da si  vsak udeleženec želi slišati vsebino? Če udeleženci ne zaznajo dodane vrednosti predavanja, pač klepetajo. Za nas pa je to lahko dobrodošla povratna informacija, da spremenimo način predavanja.

Če ste negotovi, kako govor začeti, si več preberite v članku Skrivnost vprašanja zakaj.

V kolikor pa je vaš nastop zanimiv in se vam na dogodku vseeno pridruži kakšna klepetulja, naredite premor in jo povprašajte, o čem govori. Seveda ne z resnim in obsojajočim glasom, ampak naj bo vaš ton igriv ali zelo radoveden. Sama ponavadi rečem: “Prosim, zaupajte še nam, o čem govorite.” Navadno posamezniki zaupajo kakšno osebno izkušnjo ali dogodek, na katerega so se spomnili med predstavitvijo. Če se smejijo, pa je zadeva še lažja. Povabim jih: “Delite še z nami, da se lahko skupaj smejimo.” Zgodilo se mi je namreč, da je imela udeleženka tako zabavne zgodbe, da je dvignila energijo celotnemu občinstvu. Sama pa njene zgodbe sedaj delim naprej, saj se povezujejo s tematiko, ki jo poučujem.

Na udeležence je dobro gledati kot na soustvarjalce predavanja ali delavnice. Tisto, o čemer klepetajo, je za njih očitno pomembno in kaže željo po deljenju. Zatorej jih nikoli ne utišajte s staromodnim “pšššštt”, ampak v klepetu prepoznajte priložnost! Naj se počutijo opaženi in vredni vašega časa. Saj ste zaradi njih na odru, kajne?

Pokaži kredibilnost s podatki

Nina Dušić Hren Javno nastopanje
Predstavitev je kredibilna, če prikažemo vsaj kakšno statistiko. S tem pokažemo, da smo naredili domačo nalogo in vemo o čem govorimo. Večina predavateljev s tem niti nima težav, večkrat pa pozabijo, da tudi preveč podatkov, številk in statistik ni dobro. Ne upoštevajo niti dejstva, da si pri veliki številki ljudje težko predstavljamo, kakšna količina je to.
Predstavljajte si, da na predstavitvi izvemo, da je 4.76 miljard uporabnikov, ki povprečno 96 krat na dan pogledajo na telefon, kar je vsakih 15 minut in zato je že vsak 9. človek odvisnik od naprav (naprav je približno 24 biljonov na svetu). Če bi dodali še kakšno številko in bi vas čez eno uro vprašala, kaj ste si zapomnili, bi verjetno pozabili vse, razen ene.
Kaj je torej naš nasvet? Uporabite tisto statistiko, podatek ali število, ki je najbolj relevantna za vašo zgodbo ali prezentacijo. Da pa boste dobili zares “waw efekt”, tisto številko primerjajte z nečem. Če imate številko 5.162.250 eur, primerjajte koliko avtomobilov bi lahko kupili s tem. Če imate 7.349.000 ljudi, povejte rajši, kolikokrat bi morali napolniti Stožice, da bi vsi videli koncert.
Številke same nam torej ne povedo vsega, če pa jih umestimo v relevanten kontekst, lahko poslušalcem olajšamo razumevanje in si zagotovimo večjo motivacijo

Jutro pred pomembnim nastopom

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Vsak človek ima svoj jutranji ritual. Ko pa pride dan nastopa, se je treba vprašati ali nam bo enak ritual koristil tudi na ta dan.

  1. Jutranja kava je za marsikatere prva na seznamu. Kava poveča budnost, nivo stresnega hormona adrenalina. Bi jo res radi pili tudi tisto jutro? Sama sem bila začudena, kako sem se tresla ob jutranjem sestanku podjetniške ekipe, čeprav treme na teh sestankih nikoli pred tem nisem čutila. Ugotovila sem, da sem tisto jutro spila kavo. Ne, tudi zeleni ali črni čaj tisti dan ne bosta ustrezna. Postrezimo si rajši s kamilico, meto.
  2. Zamujanje. Tisti dan si rajši planirajmo, da smo eno uro prej v prostoru kjer predavamo. Spomnim se dneva, ko sem predavala na konferenci in poslušala vse govornike tistega dne. Postalo mi je že dolgčas, spoznala sem veliko udeležencev in ko sem prišla na oder sem se počutila kot v svoji dnevni sobi. Komaj sem čakala, da povem še svojo zgodbo!
  3. Če zadnji trenutek iščemo primerno obleko za nastop, nas to zagotovo ne bo sproščalo. Vse stresne stvari jutra rajši izpustimo in tudi obleke pripravimo dan prej. Tako ostane čas za tuš, s katerim se sprostimo in lahek zajtrk!

Kje se pokaže trema?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ljudje smo zelo dobri v branju telesne govorice, čeprav se v večini primerov tega ne zavedamo. Večina bi pravilno ugotovila, ali je imel govornik tremo, ko pa bi povprašala, po čem so tako sodili, bi težko našli odgovore.

Trema se pokaže že takoj na začetku. Ali govornik samozavestno počaka nekaj sekund, vdihne, pogleda občinstvo preden začne govoriti? Ali pa govori še preden se je zaključil aplavz, medtem ko jih nekaj v občinstvu še vedno klepeta? S tem daje vedeti, da to kar ima za deliti, ni tako pomembno, da bi potreboval pozornost.

Trema pa se pokaže tudi na koncu. Večina nastopajočih namreč ob aplavzu skloni glavo in se kar hitro napoti nazaj na svoj sedež. Samo da je že končno tega konec. Drugi pa samozavestno počakajo na aplavz, z nasmehom prikimajo in se zahvalijo nazaj. Aplavz torej sprejmejo in pokažejo, da so samozavestni glede tega, kar so pripravili. Dober primer so igralci v gledaliških igrah, ki prihajajo na oder toliko časa, dokler občinstvo ne preneha s ploskanjem.

Med govorom pa lahko tremo opazimo v tihem govoru, ki ne zavzame prostora in s samopomirjujočimi dotiki. Kadar smo pod stresom imamo namreč naravno reakcijo, da “božamo” nek del telesa zato, da se segreje/pomiri. Kot tudi pomirimo otroka, ki joče. To lahko počnemo s stiskanjem ustnic, drgnjenjem dlani ob dlani ali po obrazu.

Če si želimo tremo obvladovati, je najboljše, da veliko vadimo. Da se navadimo na vznemirjenje ob nastopu. Dajanje pozornosti na roke, prihod in odhod iz odra lahko situacijo samo še poslabša. Izboljšujmo eno stvar naenkrat.

Kako zaključiti svoj govor?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kako vemo, da gre knjiga proti koncu? Šolsko leto? Ko začnemo povzemati bistvo in pregledamo, kaj vse smo dosegli in osvojili. Tako je tudi pri govoru najlažje, da naš zaključek:

1. začnemo tako, da povzamemo vse, o čemer smo govorili. Npr. Danes sem vas popeljala preko najnovejših raziskav na področju xy, saj … Pogledali smo si tudi primer dobre prakse in … Vključimo tudi ključno sporočilo – Npr. Želela bi si, da si zapomnite xy, saj je to ključnega pomena za … Naj bo sporočilo kratko in jedrnato. Ne zapletajte se v ponovno razlaganje in obrazloževanje.

S tem, ko ponovimo tudi poskrbimo, da si poslušalci naš govor bolj zapomnijo. Saj niso vsakega podatka slišali samo enkrat, ampak dvakrat. Predstavljajte si, ali ste šli kdaj na izpit po tem, ko ste enkrat prebrali knjigo, ali je bilo potrebno ponavljati?

2. Nadaljujemo z akcijo in prihodnostjo. Kaj naj poslušalci storijo kot naslednji korak? Lahko priporočate kakšno knjigo vredno branja, ali obstaja kakšno izobraževanje na to temo? Se lahko udeležijo naslednjega dogodka? Lahko znanje iz govora uporabijo v kakšnem drugačnem kontekstu? Usmerite jih v nadaljni razvoj, da ne bo govor sam sebi namen.

3. Se zahvalite. Preprosto naj bo zadnja beseda: Hvala. Tako bodo poslušalci točno vedeli, da ste zaključili in pričeli s ploskanjem. Izognili se boste neprijetnem stanju na odru in gledanju v njih. Izgledali boste pripravljeni, da je vse potekalo kot ste si zamislili in da imate vse pod nadzorom.

P.S: Na sliki pa še ideja Powerpoint slide-a, kjer za konec prikažemo svojo vizitko. Takrat lahko vsi, ki jih kaj zanima, podatke slikajo in vstopijo v kontakt z nami, mi pa poskrbimo še za brand awareness.

Kam naj dam roke med nastopanjem?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Je največkrat zastavljeno vprašanje med našimi tečaji nastopanja. To vprašanje nakazuje na dejstvo, da se nastopajoči radi ukvarjajo sami s sabo. Sprašujejo se, kako bodo izgledali, kakšen vtis bodo pustili in kaj si bodo poslušalci mislili. In očitno položaj rok, pretirano mahanje ali statika veliko pove poslušalcem o nastopajočem?

Na naših tečajih preusmerimo pozornost. Pogledamo iz drugega zornega kota – poslušalcev. Enako kot so egocentrični nastopajoči, so egocentrični tudi poslušalci. Poslušalce na drugi strani zanima predvsem, ali boste upravičili čas, ki so ga namenili vam. Ali jih boste kaj naučili, jim obogatili življenje. Tudi če bo šlo za eno novo informacijo, idejo ali misel. Če in ko jim boste posredovali nekaj zanimivega, bodo namreč razmišljali le o tem. In prav malo jih bo brigalo, kje ste imeli med tem roke 🙂

Pozabite torej nase in se preusmerite na interese poslušalcev. Premislite, kaj jih lahko naučite, kaj jim lahko predate. Vsakič ko nastopate, imate tudi izjemno priložnost, da jim nekaj pomembnega predate, poveste in jih naučite. Izrabite to in se ukvarjajte z vsebino. Tako nikoli več ne boste pod pritiskom študiranja, kaj z rokami. Roke že vedo kaj delajo, saj vas in vaš govor spremljajo od rojstva 😉

Kako izgleda super Powerpoint prezentacija?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Poznate občutek, ko pride na oder predavatelj s super temo in odpre svojo powerpoint prezentacijo, polno teksta? Vi pa ne veste točno, ali bi ga rajši poslušali ali brali njegove slajde? In že se znajdete v njegovih povedih, ki vam nič kaj dosti ne razkrijejo … zamudite pa uvodni stavek, ki ga je povedal.

Ja, raziskave na možganih so pokazale, da če se pred nami znajde kos besedila ali beseda, začnemo avtomatsko brati. Pokazale pa so tudi, da je istočasno branje in poslušanje praktično nemogoče. Zakaj se torej predavatelji poslužujejo prosojnic? Ker ponavadi mislijo nase. Zagotovijo si, da imajo plonk listek na celotnem zaslonu, če bi jih trema slučajno premagala in ne bi vedeli, kje so ostali.

Načeloma se to zgodi zato, ker si planiramo daleč preveč vsebine, ki bi jo radi delili na odru. Seveda si jo zato težko zapomnimo in jo “preselimo” na naše slajde. S tem otežujemo delo poslušalcem in skrbimo za slab prvi vtis. Na koncu niti eden izmed poslušalcev ne zna povzeti, o čem smo govorili. Navadno namreč na odru nismo sami, ampak so pred in za nami še trije govorniki. In tudi oni zasipajo publiko s svojimi informacijami.

Izstopali boste, če si izberete največ tri ključne točke, o katerih boste govorili. Tako ni strahu, da bi pozabili, o čem ste prišli predavati. Za tiste ključne stavke, točke ali misli pa pripravite posamezen slajd. Izberite sliko, ki posamezno točko podpira in jo raztegnite čez cel ekran. Poskrbite tudi za pojasnilo v enem stavku, ki ga prilepite čez sliko. Za primer poglejte sliko tega članka. Tako boste zagotovili, da bo ravno vaše sporočilo ostalo v glavi. Pregovor manj je več, v končni fazi ni nastal brez podlage.

Inovativnost na odru

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ko nastopamo, si želimo, da bi si nas poslušalci zapomnili. Da bi po predavanju prišli do nas in nam čestitali. Da bi jim naša ideja odprla oči in da bi začeli z majhno spremembo v svojem življenju. Kako pa priti do učinkovite predstavitve? Zagotovo je pot do tja tlakovana z inovativnostjo.

Bill Gates je pri predstavitvi malarije spustil komarje v zrak in izjavil, da ne vidi razloga, zakaj bi imela samo revna populacija priložnost za tako izkušnjo. Jill Bolte Taylor je na TED oder prinesla prave človeške možgane, ko je predavala o svoji izkušnji možganske kapi. Te zgodbe pričajo o tem, da ob navalu neštetih predstavitev, povzročimo učinek pri poslušalcih, če smo drugačni. Prostovoljni prispevki za boj proti malariji so se po tej predstavitvi namreč zvišali.

Ste kdaj na oder prinesli kakšen material, rekvizit? Ste pomislili že na uporabo glasbe? Pričevanjem svoje stranke? Na našem dogodku se je ena izmed nastopajočih poigrala z lučmi (poglej video), drugi je namesto Powerpointa izbral tablo. Pomembno je, da pripomočke uskladimo s tematiko in našim namenom predstavitve. Za primer lahko vzamemo Večere dobrega stika, kjer povezovalci neprestano spodbujajo interakcijo (dober stik z občinstvom) – sprašujejo, skupaj pojejo, izvajajo mehiški val – saj je to del našega namena. Samo pogumno.