Odhod iz odra prikaže vašo samozavest

Nina Dušić Hren Nekategorizirano

Kolikokrat ste zaslišali: “To je to!”, ko je nekdo zaključil svoj govor? Se zavedate, da tudi sami kdaj tako zaključite? Če niste sigurni, poglejte kakšen svoj posnetek govora, za hec! 😉

Govorniki, ki se na svoj govor ne pripravijo, večkrat ne vedo, kaj narediti ob koncu njihovega nastopa. Ko zaznajo, da poslušalci niso razumeli, da so z govorom zaključili, izrečejo: “To je to”. Še več, sklonijo glavo in odkorakajo na svoj sedež.

Če si želite udaren zaključek, ki bo izkazal vašo kredibilnost poskusite sledeč način. Po povzetku vašega govora, s katerim ste nakazali na to, da zaključujete, še enkrat povejte glavno idejo govora v enem stavku. Takoj za tem pa se zahvalite. Ko boste izrekli “Hvala” bodo naenkrat vsi razumeli, da ste zaključili in bodo verjetno začeli ploskati.

Zdaj pa pomembno! V glavi štejte vsaj do tri in aplavz sprejmite. Ta del bo verjetno kar izziv. Med štetjem se lahko samo smehljate in ste veseli, da ste lepo odpeljali govor. Sama največkrat tudi pokimam. Šele potem zapustim oder. Na ta način pokažete, da ste dali vse od sebe, ste ponosni na to in zdaj z veseljem sprejmete tudi zahvalo iz njihove strani.

Če vas zanima še ena pomembna sestavina zaključka govora, ne prezrite članka: Kako naj zaključim svoj govor.

Kdaj boste imeli naslednjič priložnost za te tri korake? Sporočite mi, kako se je izšlo, zanima me!

Zakaj ni dobro govoriti o sebi?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kolikokrat ste pozorni na uvodne besede nastopajočih? S čim navadno začnejo? Po mojih analizah je večina nagnjena k uvodom “ala”:

– Danes stojim pred vami zato, ker sem …
– Razmišljala sem o tem, s čim naj začnem današnji govor …

seveda to pride takoj za: Najprej pozdravljeni še v mojem imenu in hvala, ker ste me povabili.

Kaj imajo te uvodi skupnega? Osredotočajo se na govornika. Govornik postavi sebe v center, kar nosi tveganje. Udeleženci predavanja ali konference se tako zlahka zatopijo v svoje telefone, saj govornik še ni kupil njihovega spoštovanja. Ne vedo še, zakaj bi ga bilo dobro poslušati. Ni izkazal kredibilnosti. Ni jim povedal nič pomembnega, nič takega, kar bi udeleženca zanimalo. Govor je rajši začel s koncentriranjem nase.

Začnite drugače in vzbudite zanimanje poslušalcev. Zaupajte jim dobro dejstvo glede tematike, ki jo pokrivate. Povejte šalo ali delite zanimivo zgodbo. Vzbudite interakcijo z drzno izjavo. Več o učinkovitih uvodih pa v članku: Skrivnost vprašanja zakaj.

Zdaj pa še nepredvidljiv obrat. Zakaj je dobro govoriti o sebi? Dobro je, če v govoru delimo nekaj osebnega, ki je sicer tudi za našo tematiko relevantno. Nekaj, kar se povezuje z vsebino in še dodatno podkrepi povedano. S tem namreč udeležence približamo k sebi, doživljati nas začnejo kot sebi enake in iskrene. In včasih je lahko osebna zgodba tudi dober uvod.

“Razlika med govorjenjem o sebi in dobro osebno zgodbo je, da zgodbo povemo z namenom, da vsebino govora utemeljimo z dodatnim primerom. Če pa začenjamo govoriti o sebi na začetku brez priprave in brez določenega namena, lahko izpade egoistično in nepomembno za poslušalca. Poslušalec lahko izgubi zanimanje za nas in za našo tematiko že takoj na začetku.”

 

 

Pogoste napake pri vizualnih pripomočkih

Nina Dušić Hren Nekategorizirano

Udeležence želimo na predavanjih veliko naučiti. Večina se nas že zaveda, da je to, kar predavamo super podkrepiti z vizualnimi pripomočki. Uporabljamo video vsebine, pišemo na tablo in delimo različne povzetke. Pa res vsak pripomoček pripomore k večji učinkovitosti predavanja? Preverite prepogoste napake, ki se pojavljajo na izobraževanjih in se jim ognite:


1.Premajhne črke.

Ko si tako želimo videti, kaj tam piše, pa ne moremo, postanemo kar nejevoljni. Zagotovite dovolj velike črke, bodisi na ekranu, bodisi na tabli. Sprehodite se po prostoru, preden pridejo udeleženci in preverite, ali bi vi sami lahko prebrali naslov iz zadnje vrste.


2.Preveč stvari.

90% predavateljev si želi, da bi si občinstvo zapomnilo vse, o čemer govorijo. Tako napišejo vse pomembne točke na Powerpoint ali tablo (seveda, da se tudi sami ne izgubijo v poplavi informacij). Izberite si (največ!!!) tri glavne točke, ali še bolje eno glavno idejo in jo zapišite takrat, ko jo prvič predstavite. Od takrat dalje naj bo na vidnem mestu in prepričana sem, da si bodo ljudje vaše sporočilo zapomnili tudi če jih boste srečali čez leto dni!


3.Premalo načinov.

Če si želite, da vaše sporočilo doseže poslušalce, potem eno idejo predstavite na več načinov. Pokažite video, kjer se jo lahko razbere. Povejte primer in zaupajte zgodbo. Ne pozabite niti na delovni list, kjer lahko novo znanje preizkusijo in povzetek, ki si ga lahko večkrat preberejo. Če vključite tudi kakšne podatke, pa ne pozabite prebrati tudi članka o Podatkih, ki pokažejo kredibilnost predavatelja.

Če že izobražujemo, si vzemimo čas tudi za pripravo. Saj veste, kdor se ne pripravi, da mu uspe, se pripravi, da mu spodleti!

Kaj je najpomembnejše na delavnici ali predavanju?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Možgani so organ, ki porabi ogromno energije. Kadar poslušamo predavanje ali smo na delavnici, se potreba po kalorijah še poveča. Zato pri Dobrem stiku dajemo posebno pozornost hrani, ki je nikoli ne zmanjka. Saj veste, če osnovne potrebe niso zadovoljene … potem je vse ostalo brez pomena. Če si lačen, si čist drugačen in težko slediš novi snovi.

Naj bi bili v modi samo zdravi prigrizki, pa se je na delavnici vseeno izkazalo, da se večina rada pregreši (saj se ne izobražujemo vsak vikend), ko nihče od domačih ne gleda. Preverjeno! Ne pozabite piškotov 🙂

Zato je naš seznam tak:

PIJAČA
Kava in zeleni čaj (za tiste, ki potrebujejo poživitev) ter mleko (vedno rastlinsko – izkušnja je za nekatere tako malo drugačna, tisti, ki navadnega mleka ne konzumirajo pa so presrečni)
Zeliščni čaj in limonada/bezgov sok (odvisno ali so mrzli ali vroči dnevi) z ingverjem (v DM prodajajo stekleničke z bio koncentratom limone in ingverja, da se ne mučimo z ožemanjem)
Voda obvezno iz pipe, v vrču (nikakor ne želimo obremeniti narave s plastenkami zato, ker imamo mi dogodek).

HRANA
Vedno nekaj svežega sadja (banane, jabolko vedno narezano in posuto s cimetom naredi wau efekt) ali zelenjave (narezan korenček ali kumare z malo popra)
Piškoti ali čokolada za sladkosnede,
Oreščki za tiste, ki niso sladkosnedi 🙂

Prosim mislite tudi na okolje in če imate možnost, kupite brez embalaže, prinesite svoje kozarce, žličke in kupujte v steklu.

Če vas zanima več tudi o tem, kaj lahko storite med samo predstavitvijo, oz. kako imeti inovativno predavanje ali delavnico, ne spreglejte članka Inovativnost na odru!

Ko udeleženci na predavanju ali delavnici klepetajo …

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ko nastopamo, si želimo pozornost. Da bi bili vsi spoštljivi in nas poslušali. Pri večjem številu udeležencev pa se poveča tudi verjetnost, da dobimo na predavanje kakšno “klepetuljo”. Kaj storiti v takem primeru?

*Najprej preverimo ali je predstavitev zanimiva ali pa imajo udeleženci dober razlog za klepetanje. Je predavatelj znal pritegniti pozornost že na začetku? Si je takoj za tem znal zgraditi kredibilnost, da si je vsak udeleženec želel slišati vsebino? Če udeleženci ne zaznajo dodane vrednosti predavanja pač klepetajo, za nas pa je lahko to super povratna informacija, da nekaj spremenimo pri načinu predavanja.

**Če niste prepričani, si najprej preberite članek o tem, kako začeti govor v članku Skrivnost vprašanja zakaj.

Če ste super zanimivi, pa vseeno dobite kakšno “klepetuljo” na svoj dogodek, naredite pavzo in jo povprašajte, o čem govori. Seveda ne z resnim in obsojajočim tonom, ampak na igriv ali zelo radoveden način. Sama ponavadi rečem: “Prosim, zaupajte še nam, o čem govorita, …” in navadno posamezniki zaupajo kakšno osebno izkušnjo ali dogodek, na katerega so se spomnili med predstavitvijo. Če se smejijo – še lažje. Vprašam: “Delite še znami, da se lahko skupaj smejimo.” Zgodilo se mi je namreč, da je imela udeleženka tako zabavne zgodbe, da je dvignila energijo celotnemu občinstvu. Sama pa jih sedaj delim naprej, saj se zgodbe povezujejo s tematiko, ki jo poučujem.

Na udeležence je dobro gledati kot na soustvarjalce predavanja ali delavnice. Tisto, o čemer klepetajo, je očitno za njih pomembno in izkazujejo željo po deljenju. Zatorej jih nikoli ne utišajte s staromodnim: pšššštt, ampak tam prepoznajte priložnost! Naj se počutijo opaženi in vredni vašega časa. Saj ste zaradi njih na odru, kajne?

Kako zvišati dinamiko predstavitve?

Nina Dušić Hren Nekategorizirano

O določeni temi se odločimo predavati takrat, kadar imamo že nekaj znanja (upam). Da smo pridobili to znanje pa nas je morala tematika zanimati. Ker nas tematika že tako in tako fascinira, se lahko zgodi, da pozabimo navdušiti še občinstvo. Na oder vedno znova prihajajo strokovnjaki, ki predstavljajo izsledke raziskav, brez da bi razložili, zakaj je to za publiko ali ljudi pomembno. Pridejo in z monotonim glasom govorijo o stvareh, za katere se jim zdi, da bi morale vse zanimati.

Za začetek poiščimo kakšna res zanimiva dejstva. Ker se nam vsebina po letih raziskovanja zdi že samoumevna, je dobro, če v diskusijo glede predstavitve vključimo kakšnega bližnjega. Temu povemo, kaj imamo namen deliti in naj pomaga pri izbiri, kaj mu je od vsega najbolj novo. To potem vključimo in si zagotovimo pozornost na začetku, kar poveča verjetnost, da nas bo tudi publika poslušala do konca.

Kako torej zvišati dinamiko predstavitve? Poiščimo zanimive slike v zvezi s tematiko, šale in statistike, ki bi utegnile podkrepiti povedano vsebino. Vključimo jih v našo predstavitev, vklopimo kreativnost in dodajmo materiale, ki jih lahko prinesemo na oder. Pripravimo tudi vprašanja za publiko, da sproti preverjamo, koliko že znajo in vzpostavimo dialog. Predvsem pa – iz predstavitve si naredimo zabavo – preko igre se namreč najlažje učimo in odpadla bo naša trema, poslušalci pa si bodo več zapomnili.

Pokaži kredibilnost s podatki

Nina Dušić Hren Javno nastopanje
Predstavitev je kredibilna, če prikažemo vsaj kakšno statistiko. S tem pokažemo, da smo naredili domačo nalogo in vemo o čem govorimo. Večina predavateljev s tem niti nima težav, večkrat pa pozabijo, da tudi preveč podatkov, številk in statistik ni dobro. Ne upoštevajo niti dejstva, da si pri veliki številki ljudje težko predstavljamo, kakšna količina je to.
Predstavljajte si, da na predstavitvi izvemo, da je 4.76 miljard uporabnikov, ki povprečno 96 krat na dan pogledajo na telefon, kar je vsakih 15 minut in zato je že vsak 9. človek odvisnik od naprav (naprav je približno 24 biljonov na svetu). Če bi dodali še kakšno številko in bi vas čez eno uro vprašala, kaj ste si zapomnili, bi verjetno pozabili vse, razen ene.
Kaj je torej naš nasvet? Uporabite tisto statistiko, podatek ali število, ki je najbolj relevantna za vašo zgodbo ali prezentacijo. Da pa boste dobili zares “waw efekt”, tisto številko primerjajte z nečem. Če imate številko 5.162.250 eur, primerjajte koliko avtomobilov bi lahko kupili s tem. Če imate 7.349.000 ljudi, povejte rajši, kolikokrat bi morali napolniti Stožice, da bi vsi videli koncert.
Številke same nam torej ne povedo vsega, če pa jih umestimo v relevanten kontekst, lahko poslušalcem olajšamo razumevanje in si zagotovimo večjo motivacijo

Jutro pred pomembnim nastopom

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Vsak človek ima svoj jutranji ritual. Ko pa pride dan nastopa, se je treba vprašati ali nam bo enak ritual koristil tudi na ta dan.

  1. Jutranja kava je za marsikatere prva na seznamu. Kava poveča budnost, nivo stresnega hormona adrenalina. Bi jo res radi pili tudi tisto jutro? Sama sem bila začudena, kako sem se tresla ob jutranjem sestanku podjetniške ekipe, čeprav treme na teh sestankih nikoli pred tem nisem čutila. Ugotovila sem, da sem tisto jutro spila kavo. Ne, tudi zeleni ali črni čaj tisti dan ne bosta ustrezna. Postrezimo si rajši s kamilico, meto.
  2. Zamujanje. Tisti dan si rajši planirajmo, da smo eno uro prej v prostoru kjer predavamo. Spomnim se dneva, ko sem predavala na konferenci in poslušala vse govornike tistega dne. Postalo mi je že dolgčas, spoznala sem veliko udeležencev in ko sem prišla na oder sem se počutila kot v svoji dnevni sobi. Komaj sem čakala, da povem še svojo zgodbo!
  3. Če zadnji trenutek iščemo primerno obleko za nastop, nas to zagotovo ne bo sproščalo. Vse stresne stvari jutra rajši izpustimo in tudi obleke pripravimo dan prej. Tako ostane čas za tuš, s katerim se sprostimo in lahek zajtrk!

Kje se pokaže trema?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Ljudje smo zelo dobri v branju telesne govorice, čeprav se v večini primerov tega ne zavedamo. Večina bi pravilno ugotovila, ali je imel govornik tremo, ko pa bi povprašala, po čem so tako sodili, bi težko našli odgovore.

Trema se pokaže že takoj na začetku. Ali govornik samozavestno počaka nekaj sekund, vdihne, pogleda občinstvo preden začne govoriti? Ali pa govori še preden se je zaključil aplavz, medtem ko jih nekaj v občinstvu še vedno klepeta? S tem daje vedeti, da to kar ima za deliti, ni tako pomembno, da bi potreboval pozornost.

Trema pa se pokaže tudi na koncu. Večina nastopajočih namreč ob aplavzu skloni glavo in se kar hitro napoti nazaj na svoj sedež. Samo da je že končno tega konec. Drugi pa samozavestno počakajo na aplavz, z nasmehom prikimajo in se zahvalijo nazaj. Aplavz torej sprejmejo in pokažejo, da so samozavestni glede tega, kar so pripravili. Dober primer so igralci v gledaliških igrah, ki prihajajo na oder toliko časa, dokler občinstvo ne preneha s ploskanjem.

Med govorom pa lahko tremo opazimo v tihem govoru, ki ne zavzame prostora in s samopomirjujočimi dotiki. Kadar smo pod stresom imamo namreč naravno reakcijo, da “božamo” nek del telesa zato, da se segreje/pomiri. Kot tudi pomirimo otroka, ki joče. To lahko počnemo s stiskanjem ustnic, drgnjenjem dlani ob dlani ali po obrazu.

Če si želimo tremo obvladovati, je najboljše, da veliko vadimo. Da se navadimo na vznemirjenje ob nastopu. Dajanje pozornosti na roke, prihod in odhod iz odra lahko situacijo samo še poslabša. Izboljšujmo eno stvar naenkrat.

Kako zaključiti svoj govor?

Nina Dušić Hren Javno nastopanje

Kako vemo, da gre knjiga proti koncu? Šolsko leto? Ko začnemo povzemati bistvo in pregledamo, kaj vse smo dosegli in osvojili. Tako je tudi pri govoru najlažje, da naš zaključek:

1. začnemo tako, da povzamemo vse, o čemer smo govorili. Npr. Danes sem vas popeljala preko najnovejših raziskav na področju xy, saj … Pogledali smo si tudi primer dobre prakse in … Vključimo tudi ključno sporočilo – Npr. Želela bi si, da si zapomnite xy, saj je to ključnega pomena za … Naj bo sporočilo kratko in jedrnato. Ne zapletajte se v ponovno razlaganje in obrazloževanje.

S tem, ko ponovimo tudi poskrbimo, da si poslušalci naš govor bolj zapomnijo. Saj niso vsakega podatka slišali samo enkrat, ampak dvakrat. Predstavljajte si, ali ste šli kdaj na izpit po tem, ko ste enkrat prebrali knjigo, ali je bilo potrebno ponavljati?

2. Nadaljujemo z akcijo in prihodnostjo. Kaj naj poslušalci storijo kot naslednji korak? Lahko priporočate kakšno knjigo vredno branja, ali obstaja kakšno izobraževanje na to temo? Se lahko udeležijo naslednjega dogodka? Lahko znanje iz govora uporabijo v kakšnem drugačnem kontekstu? Usmerite jih v nadaljni razvoj, da ne bo govor sam sebi namen.

3. Se zahvalite. Preprosto naj bo zadnja beseda: Hvala. Tako bodo poslušalci točno vedeli, da ste zaključili in pričeli s ploskanjem. Izognili se boste neprijetnem stanju na odru in gledanju v njih. Izgledali boste pripravljeni, da je vse potekalo kot ste si zamislili in da imate vse pod nadzorom.

P.S: Na sliki pa še ideja Powerpoint slide-a, kjer za konec prikažemo svojo vizitko. Takrat lahko vsi, ki jih kaj zanima, podatke slikajo in vstopijo v kontakt z nami, mi pa poskrbimo še za brand awareness.