Javno nastopanje

Jutro pred pomembnim nastopom

Vsak človek ima svoj jutranji ritual. Ko pa pride dan nastopa, se je treba vprašati ali nam bo enak ritual koristil tudi na ta dan.

1. Jutranja kava je za marsikatere prva na seznamu. Kava poveča budnost, nivo stresnega hormona adrenalina. Bi jo res radi pili tudi tisto jutro? Sama sem bila začudena, kako sem se tresla ob jutranjem sestanku podjetniške ekipe, čeprav treme na teh sestankih nikoli pred tem nisem čutila. Ugotovila sem, da sem tisto jutro spila kavo. Ne, tudi zeleni ali črni čaj tisti dan ne bosta ustrezna. Postrezimo si rajši s kamilico ali meto.
2. Zamujanje. Tisti dan si rajši planirajmo, da smo eno uro prej v prostoru, kjer predavamo. Spomnim se dneva, ko sem predavala na konferenci in poslušala vse govornike tistega dne. Postalo mi je že dolgčas, spoznala sem veliko udeležencev in ko sem prišla na oder, sem se počutila kot v svoji dnevni sobi. Komaj sem čakala, da povem še svojo zgodbo!
3. Če zadnji trenutek iščemo primerno obleko za nastop, nas to zagotovo ne bo sproščalo. Vse stresne stvari jutra rajši izpustimo in tudi obleke pripravimo dan prej. Tako ostane čas za tuš, s katerim se sprostimo in lahek zajtrk!

Kje se pokaže trema?

Ljudje smo zelo dobri v branju telesne govorice, čeprav se v večini primerov tega ne zavedamo. Večina bi pravilno ugotovila, ali je imel govornik tremo, ko pa bi jih povprašali, po čem so tako sodili, bi težko našli odgovore.

Trema se pokaže že takoj na začetku. Ali govornik samozavestno počaka nekaj sekund, vdihne in pogleda občinstvo preden začne govoriti? Ali pa govori še preden se je zaključil aplavz, medtem ko jih nekaj v občinstvu še vedno klepeta? S tem daje vedeti, da to kar ima za deliti, ni tako pomembno, da bi potreboval pozornost.

Trema pa se pokaže tudi na koncu. Večina nastopajočih namreč ob aplavzu skloni glavo in se kar hitro napoti nazaj na svoj sedež. Samo da je že končno tega konec. Drugi pa samozavestno počakajo na aplavz, z nasmehom prikimajo in se zahvalijo nazaj. Aplavz torej sprejmejo in pokažejo, da so samozavestni glede tega, kar so pripravili. Dober primer so igralci v gledaliških igrah, ki prihajajo na oder toliko časa, dokler občinstvo ne preneha s ploskanjem.

Med govorom pa lahko tremo opazimo v tihem govoru, ki ne zavzame prostora in s samopomirjujočimi dotiki. Kadar smo pod stresom imamo namreč naravno reakcijo, da “božamo” nek del telesa zato, da se segreje/pomiri. Kot tudi pomirimo otroka, ki joče. To lahko počnemo s stiskanjem ustnic, drgnjenjem dlan ob dlan ali po obrazu.

Če želimo tremo obvladovati, je najboljše, da veliko vadimo. Da se navadimo na vznemirjenje ob nastopu. Dajanje pozornosti na roke, prihod in odhod z odra lahko situacijo samo še poslabša. Izboljšujmo eno stvar naenkrat.

Kako zaključiti svoj govor?

Kako vemo, da gre knjiga proti koncu? Šolsko leto? Ko začnemo povzemati bistvo in pregledamo, kaj vse smo dosegli in osvojili. Tako je tudi pri govoru najlažje, da naš zaključek:

1. začnemo tako, da povzamemo vse, o čemer smo govorili. Npr.: “Danes sem vas popeljala preko najnovejših raziskav na področju xy, saj…” ali pa “Pogledali smo si tudi primer dobre prakse in…”. Vključimo tudi ključno sporočilo, npr.: “Želela bi si, da si zapomnite xy, saj je to ključnega pomena za…”. Naj bo sporočilo kratko in jedrnato. Ne zapletajte se v ponovno razlaganje.

S tem, ko ponovimo tudi poskrbimo, da si poslušalci naš govor bolj zapomnijo. Saj niso vsakega podatka slišali samo enkrat, ampak dvakrat. Predstavljajte si, ali ste šli kdaj na izpit po tem, ko ste le enkrat prebrali knjigo ali je bilo potrebno večkrat prebrati in ponavljati vsebino?

2. Nadaljujemo z akcijo in prihodnostjo. Kaj naj poslušalci storijo kot naslednji korak – lahko priporočate kakšno knjigo vredno branja ali izobraževanje na to temo? Se lahko udeležijo naslednjega dogodka? Lahko znanje iz govora uporabijo v kakšnem drugačnem kontekstu? Usmerite jih v nadaljni razvoj, da ne bo govor sam sebi namen.

3. Se zahvalite. Preprosto naj bo zadnja beseda: Hvala. Tako bodo poslušalci točno vedeli, da ste zaključili in pričeli s ploskanjem. Izognili se boste neprijetnemu stanju na odru in opazovanju poslušalcev. Izgledali boste pripravljeni, da je vse potekalo, kot ste si zamislili in da imate vse pod nadzorom.

P.S: Na sliki pa še ideja Powerpoint “slajda”, kjer za konec prikažemo svojo vizitko. Takrat lahko vsi, ki jih kaj zanima, podatke slikajo in vstopijo v kontakt z nami, mi pa poskrbimo še za brand awareness.

Kam naj dam roke med nastopanjem?

Je največkrat zastavljeno vprašanje med našimi tečaji nastopanja. To vprašanje nakazuje na dejstvo, da se nastopajoči radi ukvarjajo sami s sabo. Sprašujejo se, kako bodo izgledali, kakšen vtis bodo pustili in kaj si bodo poslušalci mislili. In očitno položaj rok, pretirano mahanje ali statika veliko pove poslušalcem o nastopajočem?

Na naših tečajih preusmerimo pozornost. Pogledamo iz drugega zornega kota – iz kota poslušalcev. Enako kot so egocentrični nastopajoči, so egocentrični tudi poslušalci. Poslušalce na drugi strani zanima predvsem, ali boste upravičili čas, ki so ga namenili vam. Ali jih boste kaj naučili, jim obogatili življenje. Tudi če bo šlo za eno novo informacijo, idejo ali misel. Če in ko jim boste posredovali nekaj zanimivega, bodo namreč razmišljali le o tem. In prav malo jih bo brigalo, kje ste imeli med tem roke 🙂

Pozabite torej nase in se preusmerite na interese poslušalcev. Premislite, kaj jih lahko naučite, kaj jim lahko predate. Vsakič ko nastopate, imate tudi izjemno priložnost, da jim nekaj pomembnega predate, poveste in jih naučite. Izrabite to in se ukvarjajte z vsebino. Tako nikoli več ne boste pod pritiskom študiranja, kaj z rokami. Roke že vedo kaj delajo, saj vas in vaš govor spremljajo od rojstva 😉

Kako izgleda super Powerpoint prezentacija?

Poznate občutek, ko pride na oder predavatelj s super temo in odpre svojo Powerpoint prezentacijo, polno teksta? Vi pa ne veste točno, ali bi ga rajši poslušali ali brali njegove “slajde”? In že se znajdete v njegovih povedih, ki vam nič kaj dosti ne razkrijejo… zamudite pa uvodni stavek, ki ga je povedal.

Ja, raziskave na možganih so pokazale, da če se pred nami znajde kos besedila ali beseda, začnemo avtomatsko brati. Pokazale pa so tudi, da je istočasno branje in poslušanje praktično nemogoče. Zakaj se torej predavatelji poslužujejo prosojnic? Ker po navadi mislijo nase. Zagotovijo si, da imajo “plonk” listek na celotnem zaslonu, če bi jih trema slučajno premagala in ne bi vedeli, kje so ostali.

Načeloma se to zgodi zato, ker si planiramo daleč preveč vsebine, ki bi jo radi delili na odru. Seveda si jo zato težko zapomnimo in jo “preselimo” na naše “slajde”. S tem otežujemo delo poslušalcem in skrbimo za slab prvi vtis. Na koncu niti eden izmed poslušalcev ne zna povzeti, o čem smo govorili. Navadno namreč na odru nismo sami, ampak so pred in za nami še trije govorniki. In tudi oni zasipajo publiko s svojimi informacijami.

Izstopali boste, če si izberete največ tri ključne točke, o katerih boste govorili. Tako ni strahu, da bi pozabili, o čem ste prišli predavati. Za tiste ključne stavke, točke ali misli pa pripravite posamezen “slajd”. Izberite sliko, ki posamezno točko podpira in jo raztegnite čez cel ekran. Poskrbite tudi za pojasnilo v enem stavku, ki ga prilepite čez sliko. Za primer poglejte sliko tega članka. Tako boste zagotovili, da bo ravno vaše sporočilo ostalo v glavi. Pregovor manj je več, v končni fazi ni nastal brez podlage.

Inovativnost na odru

Ko nastopamo, si želimo, da bi si nas poslušalci zapomnili. Da bi po predavanju prišli do nas in nam čestitali. Da bi jim naša ideja odprla oči in da bi začeli z majhno spremembo v svojem življenju. Kako pa priti do učinkovite predstavitve? Zagotovo je pot do tja tlakovana z inovativnostjo.

Bill Gates je pri predstavitvi malarije spustil komarje v zrak in izjavil, da ne vidi razloga, zakaj bi imela samo revna populacija priložnost za tako izkušnjo. Jill Bolte Taylor je na TED oder prinesla prave človeške možgane, ko je predavala o svoji izkušnji možganske kapi. Te zgodbe pričajo o tem, da ob navalu neštetih predstavitev, povzročimo učinek pri poslušalcih, če smo drugačni. Prostovoljni prispevki za boj proti malariji so se po tej predstavitvi namreč zvišali.

Ste kdaj na oder prinesli kakšen material, rekvizit? Ste pomislili že na uporabo glasbe? Pričevanjem svoje stranke? Na našem dogodku se je ena izmed nastopajočih poigrala z lučmi (poglej video), drugi je namesto Powerpointa izbral tablo. Pomembno je, da pripomočke uskladimo s tematiko in našim namenom predstavitve. Za primer lahko vzamemo Večere dobrega stika, kjer povezovalci neprestano spodbujajo interakcijo (dober stik z občinstvom) – sprašujejo, skupaj pojejo, izvajajo mehiški val – saj je to del našega namena. Samo pogumno.

Dogodek na velikem odru

Dober stik je v petek, 9. marca 2018 ob 18. uri organiziral prvi veliki dogodek v Kristalni palači, kjer so se predstavili vsi bivši udeleženci tečajev nastopanja. Rdeča nit dogodka je bil Dober stik, ki smo jo povezali z dobrim stikom s samim seboj, z denarjem, z naravo, s strankami…

S skripto je na odru sproščeno

Govorniki smo na odru obremenjeni, ker želimo poslušalcem podati ogromno informacij. Navadno pa imamo za to le malo časa. Zato včasih celo pohitimo, kaj preskočimo, kar pa občinstvu prav nič ne pomaga.

Razbremenimo se stresa z uporabo povzetka. Vzemimo si čas in napišimo vse, kar si želimo predati. Nato obkrožimo le najpomembnejše točke (največ tri za 1 uro). Za te točke si potem v predstavitvi vzemimo čas. Predelajmo jih počasi,  ponudimo možnost vprašanj publiki in podkrepimo jih z dovolj primeri. Skripto (ali A4 povzetek), ki smo jo napisali, pa podajmo poslušalcem na koncu naše predstavitve.  S tem omogočimo vsem tistim, ki jih je snov zanimala, da si v miru preberejo vse ostale točke. Našo predstavitev pa rajši zapeljimo v motivacijsko smer. Navdušimo poslušalce, da si bodo našo temo želeli raziskati.

Kako nam torej pisanje skripte ali povzetka lahko pomaga? Da se na sami predstavitvi osredotočimo na motivacijske faktorje, ki zagotovijo, da nas bo po predstavitvi še kdo pocukal za rokav. S tem razbremenimo tudi vse prosojnice ali “slajde”, saj naenkrat ne vsebujejo več gore teksta. Naš nastop postane bolj sproščen, saj nas ne skrbi, da bi kaj pozabili. Če koga zanima več, si bo tako ali tako prebral sam.

Ne prenesem se na posnetkih, razen…

Vem, ni hujšega kot opazovati sebe na posnetkih. Če sem iskrena, tudi sama še nisem pogledala online oddaje, kjer sem bila gostja. Ni mi všeč frizura in glas, zato posnetek zaprem že ob prvi minuti.

A ko pride do pomembnih nastopov, za vajo ni učinkovitejšega orodja kot posnetek. Posnamem se, da vidim, koliko podanih informacij si zapomnim ob gledanju svojega govora. Je razvidno bistvo? Posnetek mi je pomagal tudi pri spremembi drže. Ko sem se tako enkrat zalotila s sključeno držo, si tega na nadaljnih nastopih nisem več dovolila. Gre za to, da posnetek sproži čustvene odzive (v mojem primeru sram) in je vpeljevanje sprememb zato hitrejše. Hitro pa mi je tudi postalo jasno, kako pomembne so pavze in kako bolj prijetno je poslušati človeka, ki govori počasi kot pa hitro. Vsak ima torej svoje močne točke in možnosti za izboljšavo. Posnetek pa mi ne omogoči samo samorefleksije, temveč tudi to, da ga pošljem ostalim. Tako zberem veliko več povratnih informacij, s pomočjo katerih vsebino prilagodim. Več glav več ve. Nastopi, kjer je upoštevanih več mnenj, pa so hitro nadpovprečni, ker jih razume več ljudi.

Na tečajih nastopanja se posnamemo, a posnetke takoj po izvedbi tečaja izbrišemo. Si predstavljate koliko giga prostora bi mi drugače zasedli na računalniku? Razen seveda, če ne plačate računa, potem gre na Youtube. 😀 Šalo na stran, upamo, da vam je naše humorno pisanje všeč in da se nam pridružite na jesenski šoli nastopanja, ki bo od 6. do 8. oktobra!