Poznate občutek, ko pride na oder predavatelj s super temo in odpre svojo Powerpoint prezentacijo, polno teksta? Vi pa ne veste točno, ali bi ga rajši poslušali ali brali njegove “slajde”? In že se znajdete v njegovih povedih, ki vam nič kaj dosti ne razkrijejo… zamudite pa uvodni stavek, ki ga je povedal.
Ja, raziskave na možganih so pokazale, da če se pred nami znajde kos besedila ali beseda, začnemo avtomatsko brati. Pokazale pa so tudi, da je istočasno branje in poslušanje praktično nemogoče. Zakaj se torej predavatelji poslužujejo prosojnic? Ker po navadi mislijo nase. Zagotovijo si, da imajo “plonk” listek na celotnem zaslonu, če bi jih trema slučajno premagala in ne bi vedeli, kje so ostali.
Načeloma se to zgodi zato, ker si planiramo daleč preveč vsebine, ki bi jo radi delili na odru. Seveda si jo zato težko zapomnimo in jo “preselimo” na naše “slajde”. S tem otežujemo delo poslušalcem in skrbimo za slab prvi vtis. Na koncu niti eden izmed poslušalcev ne zna povzeti, o čem smo govorili. Navadno namreč na odru nismo sami, ampak so pred in za nami še trije govorniki. In tudi oni zasipajo publiko s svojimi informacijami.
Izstopali boste, če si izberete največ tri ključne točke, o katerih boste govorili. Tako ni strahu, da bi pozabili, o čem ste prišli predavati. Za tiste ključne stavke, točke ali misli pa pripravite posamezen “slajd”. Izberite sliko, ki posamezno točko podpira in jo raztegnite čez cel ekran. Poskrbite tudi za pojasnilo v enem stavku, ki ga prilepite čez sliko. Za primer poglejte sliko tega članka. Tako boste zagotovili, da bo ravno vaše sporočilo ostalo v glavi. Pregovor manj je več, v končni fazi ni nastal brez podlage.
