Prispevki

Brezplačno učenje javnega nastopanja

Nastopanja se ne naučimo na eni delavnici. Ne naučimo se ga niti na desetih delavnicah. Ljudje, ki dobro nastopajo, se učijo dlje časa. Ampak dobra novica je, da se lahko te veščine učite vsak dan, brezplačno. V tem članku vam bom pokazala, kako.

Nihče ne pomisli, da bi se baleta ali borilnih veščin naučil čez vikend, tako tudi ne obstaja bližnjica za nastopanje pred ljudmi. Potrebna je izkušnja, pa naj bo to dvig roke v polni dvorani, da začutim kako mi utripa srce že ob postavljanju vprašanja. Sčasoma se namreč vsega tega navadimo in trema ima sčasoma vedno manjši vpliv. Kolikokrat se odločite za izpostavitev in izpeljete govor ob družinski večerji? Že to, da vstanete in delite izkušnjo, je lahko super začetek. Res je, nekaterim je lažje kot drugim. Imajo dobre predispozicije ali gene. Vendar je po mojih izkušnjah vaja vseeno tista odločilna. Večkrat kot poskusim, bolje mi gre. Najlepše pri vsem pa je, da lahko začnem kadarkoli.

Na začetku sploh ne potrebujem občinstva. Svoj govor lahko začnem opazovati na kavi s prijateljico. Preverim, če uporabljam mašila, delam pavze in poudarke. Kako gradim povedi? So kratke in jasne ali odplavam in preskakujem iz teme v temo? Lahko partnerja navdušim za film, ki sem ga gledala prejšnji teden? Kako začnem z novo temo? Zanima me tudi govorica telesa. Ali stojim s prekrižanimi nogami? Kaj storim, ko me tema ne zanima? Kako pa moji bližnji »nastopajo« ob meni? Koga rada poslušam in koga ne ter kaj tista oseba uporablja?

Opazovanje sebe in drugih je prvi korak. Zapisovanje ugotovitev je drugi korak. Ko zberem dobre informacije (npr. za novo temo sem navdušena že na začetku, če mi nekdo pove, kaj je od tega pridobil), lahko že poskusim pripraviti svoj govor. Če mi je všeč, ko mi partner pokaže napovednik filma, lahko v svoj govor vstavim posnetek, ki se povezuje z mojo tematiko. Tako potem sestavljam in raziskujem. Nastopam lahko pred sosedo, teto, sostanovalko, sestrično ali prijateljico. Zbiram povratne informacije o tem, kako se jim je zdelo in napredujem v svojih nastopih.

Učenje javnega nastopanja je lahko torej brezplačno. Opazovanje in zapisovanje pa sta glavna ključa uspešnega učenja. Kako potem naprej? Morda nadaljujte na naslednji članek o zlatem pravilu priprave pitcha.

Zlato pravilo za pripravo pitcha

Najprej se vprašajte zakaj »pitchate«? Pred vami bo kmalu sedelo občinstvo in to je super priložnost. Kako jo boste izkoristili? Kaj si želite prejeti? Kakšen je namen vašega »pitcha«? Bodite konkretni. Ali si želim več obiska na spletno stran? Ali si želim všečkov na Facebooku? Ali si želim novega kupca? Poslovnega partnerja? Prodati izdelek?

Določite si cilj – rezultat vašega »pitcha« ali predstavitve. Brez cilja bo drugače težko ugotoviti, kaj naj bi predstavitev sploh obsegala in jo tudi sestaviti. Poleg tega pa ne bomo mogli preveriti, ali smo cilj dosegli.

Poglejmo primer moje prijateljice, ki poučuje salso. Preden mi je povedala predstavitev, ki jo je pripravila, sem jo vprašala, kaj si želi od predstavitve na sestanku podjetnikov. Povedala mi je, da želi povabiti občinstvo, da pride na njen družabni dogodek, kjer bi dobili motivacijo za vpis na njene plesne tečaje. Na družabnih dogodkih se namreč zabavajo, lahko se pogovarja in odgovarja na vprašanja. No, njen »pitch« pa se je začel takole: “Pozdravljeni, moje ime je Katarina in že od leta 2010 poučujem salso, reggeaton v Ljubljani in Celju. Imam po 10 tečajev na teden s približno osem pari.” Njen pitch je imel torej podatke o tem, v katerih mestih vse plesna šola deluje, kako hitro raste, kakšno vrsto salse in ostalih plesov uči. Pozabila pa je povedati najbolj pomembno stvar. Zakaj je dobro, da pridejo na njen družabni dogodek, kjer bi se navdušili za njene tečaje. Ni vključila niti podatka, kam naj pridejo in ob kateri uri, čeprav mi je ob začetku pogovora navedla, da si najbolj želi njihovega obiska na tem dogodku.

Sama od sebe mi je spontano, takoj po svojem »pitchu«, začela brati čustveno sms sporočilo od stranke, ki se ji je zahvaljevala za tečaj. Povedala je, da ji je obiskovanje tečajev prineslo novo dimenzijo v življenje. Nove ljudi in rekreacijo na zabaven način. Povzdignila sem glas: »Jaaaa, zakaj pa tega ne prebereš za predstavitev?«. Smejali sva se in njen »pitch« spremenili v nekaj minutah. Njen komentar je bil: »A tako lahko je to? A lahko potem še iz telefona zavrtim na začetku malo glasbe in pokažem osnovni korak?«. Točno to, ko enkrat vem, kaj želim doseči, izberem samo še nekaj za vzbuditev zanimanja in dodam še pomembne podatke. Na koncu je podjetnikom povedala zgodbo tako, kot meni v pogovoru. Dodala je še informacije o tem, kam in kdaj naj pridejo. Sama pa sem se začela spraševati, zakaj večina ljudi misli, da je »pitch« nekaj popolnoma drugačnega kot pogovor? Da predstavitev ne pomeni naštevanje nam znanih informacij.

Podobno se dogaja na dogodkih mreženja. Če grem na dogodek za mreženje brez namena, se lahko zgodi, da tam klepetam z znanci, pojem kaj dobrega in dobim nekaj brošur za domov. Če pa si postavim cilj, da bom prejela 3 vizitke potencialnih strank ali partnerjev za sodelovanje, imam večjo verjetnost, da v tem uspem. Zakaj? Ker v to usmerjam misli in izbiram dejanja, ki bodo vodila k temu cilju. Morda pristopim do same gospodične, ki stoji v kotu in začnem z njo pogovor. Saj zaradi cilja naenkrat začnem iskati priložnosti in ne gledam samo, katere sendviče so postregli:).

Naj pripišem še, da navadno ta del terja največ časa. Izpostavitev želje, cilja in namena govora. Je osnova, brez katere ne gre. Ko pa enkrat opredelim, kaj si želim imeti od svoje predstavitve, lahko vsakič tudi preverim, ali mi je uspelo. Enkrat spodbujam poslušalce, naj obiščejo mojo spletno stran in merim učinek. Drugič jih povabim naj kupijo moj izdelek. Preverim učinkovitost. Če ne dosegam rezultata, je potrebno na »pitchu« nekaj spremeniti.

Najpomembnejše je torej, da veste kaj želite. Od tu naprej zaupam, da boste veliko lažje našli informacije, ki bi jih delili za dosego tega cilja. Preberite si še, kako lahko svoj nastop popestrite.

Manj je več

Na eni od zadnjih konferenc, ki sem se jih udeležila, sem poslušala govor, ki je imel vsaj 20 pomembnih izhodišč. Govornik je vsako minuto povedal, kaj nam svetuje. Od tega, kako si je pomembno postavljati cilje, kako se motivirati, kako vzdrževati disciplino pa do tega, kako biti iskren do sebe, priznati napake in še bi lahko naštevala. Povedal je vse, kar se mu je zdelo pomembno. In ni bil osamljen primer.

Ko pripravljamo svoj govor, imamo tendenco, da pripravimo preveč. Želimo si, da bi ostali opazili naš trud, izkušnje in radi bi jim pokazali, da vemo veliko. Prav tu pa se skriva velika past. V kolikor se odločimo za deljenje vseh naših idej in sporočil, poslušalec ne odnese prav nobene. Kako to? Preprosto. Pred nami in za nami so na konferenci tudi ostali govorniki. Vsak od njih ima svoje sporočilo (ali več glavnih sporočil). Premislite torej – ali si lahko poslušalci zapomnijo vse? Ali jih je bolje zasuti s podatki ali je bolje predstaviti manj ključnih točk in te predstaviti na zanimiv način, da si jih bodo zapomnili? Več o zanimivih načinih boste našli tule.

Ljudje si zapomnimo tisto vsebino, ki je dobro podkrepljena. Vse, kar je izgovorjeno na odru, namreč poslušalci slišijo prvič in jim ustreza, če nekdo svojo idejo večkrat ponovi. Zato si za vsako misel vzemite čas. Ponovite jo večkrat na različne načine. Uporabite zgodbe, primere in statistike. Odločite se, kaj je glavni “takeaway” in okrog njega zgradite govor, ki ga bo podkrepil. Manj je več.