Javno nastopanje

Alora, kako naj zaj to povem, ejga!

Nekateri izberejo tečaj nastopanja zato, da bi se naučili prilagoditi svoj naglas in uporabljati knjižno slovenščino. Ravno narečni govor pa je lahko specifičnost govorca, ki pritegne poslušalce. 

V Sloveniji lahko zasledimo približno 48 nestandariziranih narečij ali govorov. Glede na število govorcev slovenskega jezika imamo razmeroma veliko narečij. Narečnih skupin je osem, najbolj poznane pa so verjetno: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska in štajerska. Ko pa pride do nastopanja pred občinstvom, se večina trudi govoriti slovnično pravilno ali celo knjižno. Je to res najbolje za nastop?

Najbolj pomembna je publika.

Nastopamo zato, da prenesemo sporočilo poslušalcem. Zato je dobro, da se najprej osredotočimo na naš cilj – kaj si želimo, da bi naši poslušalci odnesli? Kaj naj si zapomnijo? Šele potem se vprašamo, pred kakšno publiko nastopamo – gre za mlade, starejše ali naše strokovne kolege? Nastop nato prilagodimo tako, da bodo poslušalci zares odnesli to, kar smo želeli predati. Kaj pomeni to v praksi? Da pred našimi strokovnimi kolegi brez težav uporabljamo terminologijo, ki je vsem skupna. Da pa naklonjenost mladih pridobimo s slengovskimi besedami. 

Knjižni jezik povečuje retorično razdaljo.

Retorična razdalja je psihološka razdalja, ki jo govorec ustvari med seboj in publiko. Če želi ustvariti ugled in spoštovanje, jo povečuje. Če želi publiko sprostiti, se pokazati skromno, pa lahko razdaljo z ustreznimi sredstvi zmanjša.

Če želimo poslušalce pritegniti, jim pokazati, da smo enaki kot oni in jih učiti v sproščenem vzdušju – predlagam uporabo pogovornega jezika. S tem bomo razdaljo zmanjšali. Enako velja za narečja, uporabo slenga ali tujk. Uporabljajmo jezik, kot ga sicer uporabljamo in se poslušalcem približajmo. V njih tako spodbudimo čustva empatije, saj nas pričnejo dojemati kot prijatelje. Sporočilo tako lažje doseže njihova srca, saj se na odru prikažemo taki, kakršni smo.

Če pa želimo, da nas poslušalci dojemajo kot strokovnjake, ki si zaslužijo ugled, razdaljo povečamo. To storimo z uporabo pravilne slovenščine, knjižnega jezika. Poslužimo se tudi strokovnih kratic. 

Sporočilo torej prilagajamo glede na naš cilj in glede na publiko. Zato se pred nastopom vprašajte – kako si bodo prav oni to sporočilo zapomnili?

Skrivnost vprašanja “zakaj”

Obstaja neskončno načinov, kako začeti govor. Šale, citati, vprašanja občinstvu, udarna dejstva ali prikaz video vsebin… in še bi lahko naštevala. A najbolj pomembno je, da s temi metodami poslušalcem odgovorimo na vprašanje, zakaj bi nas sploh poslušali. Zakaj je ta tema za njih pomembna? Takrat bo naš govor nadpovprečen.

Poskrbite, da bodo poslušalci odšli domov z idejo, kako lahko vaše znanje uporabijo. Dobro se z dobrim vrača. Če boste vi poskrbeli za njih, vas bodo tudi oni prepoznali kot vrhunskega govorca. Večina govorcev namreč govori o sebi, svojem delu in svojih ugotovitvah. Pozabijo pa na najbolj ključno stvar – občinstvo. Kaj ima občinstvo od tega, da posluša vašo zgodbo?

Kako lahko to storimo? Že v uvodu lahko občinstvu povemo: »Če me boste danes poslušali, boste izvedeli…«. Občinstvu torej razložimo, zakaj je za njih dobro, če nam sledijo in nas poslušajo. Na odru delimo naš namen, prednosti in informacije, ki jih bodo prejeli. Pojasnimo jim: »To znanje lahko v prihodnosti uporabite in si prihranite čas, denar in živce…«. Predstavimo jim torej, kakšne koristi bodo imeli od tega.

Na tej točki se po navadi soočimo z Izzivom. Največkrat namreč nismo vnaprej opredelili, kaj bo imela publika od poslušanja. Ne pomislimo na to, da bi izpeljali temo v praktične zaključke. Zavemo se, da tega sploh še nismo vključili v naš govor. Takrat je potrebno še enkrat premisliti in na novo zastaviti začetek. Obrestovalo se bo.

Včasih je naš »zakaj nekoga poslušamo« tudi bolj preprost. Če stopi na oder zelo karizmatična oseba  in občinstvo samo pozdravi, lahko isto sekundo pridobi njihovo pozornost. Lahko je prijetna ženska, ki bo (vsaj moškemu delu občinstva) takoj dala »razlog« oziroma odgovor na vprašanje »zakaj« bi jo poslušali. Ali pa šaljiv gospod, ki se s šalo približa publiki. Zakaj ga torej poslušajo? Zato ker je zabaven, prijeten in je z njimi vzpostavil dober stik.

Ste ugotovili, kaj je bil moj »zakaj«? Zakaj ste sploh brali tale članek? Napišite komentar pod člankom.

Kako postavljati vprašanja publiki?

Dobro je, če vzpostavimo stik z občinstvom preko vprašanja. Na ta način pokažemo, da nam je mar. Da smo prišli zaradi njih in da nas zanima njihovo izhodišče. Podobno se dogaja tudi v dvoje, na dogodkih mreženja. Če k nam pristopi oseba, ki takoj prične govoriti o sebi (ali še huje – o svojih storitvah in poslu), ne dobimo najboljšega vtisa. Večina rajši odgovori na kakšno vprašanje in ga tudi postavi nazaj. Enaki zakoni veljajo na odru.

Vprašanje, ki ga postavimo, je lahko retorično, lahko pa počakamo na odgovor. Pri postavljanju vprašanj je ključno povedati, kako naj odgovorijo. Primer: »Dvignite roke tisti, ki poznate Dober stik?«. Občinstvo dobi direktna navodila in z veseljem odgovori. Če bi zapeljala stvar drugače: »Kdo pozna Dober stik?«, pa bi me poslušalci gledali, nekateri bi kimali, drugi dvignili roko. Lahko, da bi kdo rekel na glas: »Jaz«. Zaradi nejasnih navodil je lahko vaša interakcija neuspešna. Lahko se vam zdi, da vam ne gre. V resnici pa je bil hec le v tem, da niste povedali, kako naj vam odgovorijo. Lahko jih prosite tudi, da pokimajo, vstanejo ali zaploskajo.

Interakcija ima mnogo koristi. Če jo uporabljamo, se občinstvo “zbudi”, saj jih povabimo k odgovarjanju. Aktivirani posamezniki torej lažje sledijo in se predvsem lažje učijo. Če pa poslušalce pustimo sedeti v pasivi, si ne bodo zapomnili niti polovico informacij, kot bi si jih sicer.

Vprašanje pa pomaga tudi govorcu. V primeru, da dvignejo roke vsi, jih povabim, da z mano delijo svoje znanje. Po potrebi odgovore dopolnim. Če pa izvem, da vsi slišijo za določeno temo prvič, lahko začnem pri osnovah in od začetka. Prilagajanje je na koncu ključna veščina tistega, ki predstavlja.

Občinstvo torej vprašajte, kar vas zanima. Pokažite iskren interes. Vzpostavljanje dobrega stika se obrestuje. Izvedeli boste, koliko poslušalci vedo in lažje se boste prilagodili. Pustili pa boste tudi vtis, da ste vrhunski govorec, ki ni govoril samo o sebi.

Kako naj začnemo svoj nastop in izgledamo samozavestno?

Vemo, da je dobro, če je začetek udaren in pritegne pozornost. Zaradi tega nas poslušalci sploh poslušajo in nam sledijo do konca. Če te pomembne prve minute zapravimo, se lahko poslušalci zatečejo k telefonu ali klepetajo s sosedom. Si tudi vi želite pozornost svojih poslušalcev?

Stopite na oder in se nasmehnite. To je daleč najbolj učinkovit začetek, saj imajo možgani poslušalcev zrcalne nevrone, ki pričnejo »kopirati« vaše počutje. Saj ste že poslušali koga, ki je imel tremo? Sama vem, da takoj sočustvujem z njim. Če pa na oder stopi nekdo, ki žari s pozitivno energijo, je dobre volje cela dvorana.

Drugi napotek je: vdihnite. Počakajte. Naj se v dvorani ali sobi vse umiri. Dokler se pozornost ne preseli na vas, je nesmiselno govoriti. Saj ste verjetno prišli zaradi občinstva? Povedati nekaj njim? Izgledali boste bolj samozavestno, če v tišini čakate, kot če govorite čez šum tistim redkim, ki vas poslušajo.

Nadaljujemo lahko z uvodno šalo. Npr.: “Ste vedeli, da možgani začnejo delovati ob rojstvu in zamrznejo le, kadar moramo nekaj povedati pred občinstvom?”. Ali pa z učinkovitim citatom, pregovorom. “To, kar delaš, delaj dobro” (latinski pregovor).

Na svojih nastopih se sama največkrat poslužujem vprašanj. Vprašam: »Dvignite roko tisti, ki ste že slišali kaj o tej temi?«. Rada pokažem interes za publiko in s tem navežem dober stik. Če vprašanja ne zastavimo premišljeno, lahko ne dosežemo želenega izida. Preberite tale članek in se prepričajte, ali postavljate učinkovita vprašanja.

Izberite metodo, ki najbolj ustreza vam. Če se v prostem času ne šalite, ne poskušajte s šalo na odru. In najpomembnejše – metode navežite na temo govora, ki ga imate.

Nastop? Mi je res tega treba?

Predstavljajte si, da ste v polni dvorani. Vse oči so uperjene v vas.  Nekaj pomembnega jim želite povedati. Vaš cilj mora biti kristalno jasen. Domov bodo odšli bogatejši.

Govorim o vašem cilju, ki bo izpolnjen, če si bodo poslušalci zapomnili, o čem ste govorili in bodo novo znanje odnesli seboj. Zato je najbolj pomembno, da vi točno veste, kaj želite. To je začetek.

Cilj je ključen pri predpripravi, šele nato lahko skreirate svoj govor. Ko veste zakaj ste tam, poiščite nekaj, s čimer jih boste presenetili. Povejte jim zanimivo zgodbo, vic, anekdoto, citat, ki se jih bo dotaknil. Nekaj, kar bo ljudi dobilo nepripravljene, v njih vzbudilo zanimanje in čustva. Saj veste kako dobro se počutite, ko spoznate novega človeka, ki vas že ob prvem stiku nasmeje. Postavite se v vlogo svojih poslušalcev.

Zadnja stvar, ki je tudi prva in vmesna, vseprisotna – to je interakcija s publiko. Vaš očesni stik z njimi, vprašanja, ki jim jih postavljate, da jih vključite v vašo predstavitev. To je izrednega pomena. Samo predstavljajte si, da sedite na kavi in vas vaš sogovornik sploh ne pogleda in nič ne vpraša. Takih kav se ne veselimo. In nič drugače ni z vašo publiko. Vse, kar velja za kakovosten dialog, kjer sta oba zadovoljna, velja za skupino ljudi. Vi ste tam zato, da se oni počutijo dobro.

Cilj, presenečenje, interakcija. Naj to postane vaša mantra pred vsakim nastopom.

Še zadnja stvar, ki jo polagam na srce. Pravzaprav na obraz. Nasmeh! Ne pozabite nanj. ☺
Vir in inspiracija:  Chip Heath, Made to Stick: Why Some Ideas Survive and Others Die