Nekateri izberejo tečaj nastopanja zato, da bi se naučili prilagoditi svoj naglas in uporabljati knjižno slovenščino. Ravno narečni govor pa je lahko specifičnost govorca, ki pritegne poslušalce.
V Sloveniji lahko zasledimo približno 48 nestandariziranih narečij ali govorov. Glede na število govorcev slovenskega jezika imamo razmeroma veliko narečij. Narečnih skupin je osem, najbolj poznane pa so verjetno: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska in štajerska. Ko pa pride do nastopanja pred občinstvom, se večina trudi govoriti slovnično pravilno ali celo knjižno. Je to res najbolje za nastop?
Najbolj pomembna je publika.
Nastopamo zato, da prenesemo sporočilo poslušalcem. Zato je dobro, da se najprej osredotočimo na naš cilj – kaj si želimo, da bi naši poslušalci odnesli? Kaj naj si zapomnijo? Šele potem se vprašamo, pred kakšno publiko nastopamo – gre za mlade, starejše ali naše strokovne kolege? Nastop nato prilagodimo tako, da bodo poslušalci zares odnesli to, kar smo želeli predati. Kaj pomeni to v praksi? Da pred našimi strokovnimi kolegi brez težav uporabljamo terminologijo, ki je vsem skupna. Da pa naklonjenost mladih pridobimo s slengovskimi besedami.
Knjižni jezik povečuje retorično razdaljo.
Retorična razdalja je psihološka razdalja, ki jo govorec ustvari med seboj in publiko. Če želi ustvariti ugled in spoštovanje, jo povečuje. Če želi publiko sprostiti, se pokazati skromno, pa lahko razdaljo z ustreznimi sredstvi zmanjša.
Če želimo poslušalce pritegniti, jim pokazati, da smo enaki kot oni in jih učiti v sproščenem vzdušju – predlagam uporabo pogovornega jezika. S tem bomo razdaljo zmanjšali. Enako velja za narečja, uporabo slenga ali tujk. Uporabljajmo jezik, kot ga sicer uporabljamo in se poslušalcem približajmo. V njih tako spodbudimo čustva empatije, saj nas pričnejo dojemati kot prijatelje. Sporočilo tako lažje doseže njihova srca, saj se na odru prikažemo taki, kakršni smo.
Če pa želimo, da nas poslušalci dojemajo kot strokovnjake, ki si zaslužijo ugled, razdaljo povečamo. To storimo z uporabo pravilne slovenščine, knjižnega jezika. Poslužimo se tudi strokovnih kratic.
Sporočilo torej prilagajamo glede na naš cilj in glede na publiko. Zato se pred nastopom vprašajte – kako si bodo prav oni to sporočilo zapomnili?
