Javno nastopanje

Nič ne govori, pa vendar vse pove

Kdaj uporabiti tišino in pritegniti vse udeležence

»Halo, posluh! Tukaj smo! Nas slišite? Prosimo za malo pozornosti!« vzklika in glasno ploska Jure, vodja delavnice, medtem ko udeleženci brezskrbno kramljajo. Nikakor mu ne uspe pridobiti njihove pozornosti, čeprav se na vse grlo trudi biti glasnejši od njih.

Jure je konec dneva izčrpan, ni predal vse vsebine in skrbi ga, kako se bo lotil naslednje delavnice. Mogoče mora ojačati glas ali naslednjič prinesti eno glasno trobljo?

Seveda Jure lahko najde pripomoček, ki bo glasnejši od množice poslušalcev. Vendar bo s svojim nastopom izražal nemoč, obup in pomanjkanje samozavesti.

Vsi mi smo Jure in vsi si želimo biti slišani. Pa če je to javni nastop, sestanek s sodelavci ali druženje s prijatelji.

Tišina je najglasnejši zvok

Na naših delavnicah se nam večkrat zgodi, da imamo veselo razpoložene udeležence, ki čebljajo in kramljajo, medtem ko vodja delavnice želi nekaj povedati. Seveda je prijetno, da so naši udeleženci pozitivno razpoloženi. 

Ampak nas ne slišijo, ker jih ne preglasimo.

Kaj naredite v  tem primeru, da pritegnete pozornost udeležencev?

Tiho ste. In potrpežljivo čakate.

Za vzpostavitev stika z glasno publiko vedno uporabite tišino. Ne trudite se biti glasnejši, praviloma ne pomaga. 

Statistike kažejo, da se občinstvo v povprečju umiri v zgolj nekaj sekundah po tem, ko predavatelj preneha govoriti. 

In tudi udeleženci naših delavnic se brez uporabe glasnih zvokov umirijo. 

Posledica je vzpostavitev dobrega stika, spoštovanja ter jasnejša komunikacija. Na nežen in prijazen način pritegnete pozornost udeležencev praktično brez napora. 

Tišina ustvarja pričakovanja

Kadar ste v vlogi vodje in je vaša publika glasna, si enostavno vzemite premor in bodite tiho. In samo opazujte. Ljudje ne bodo pričakovali tišine od vas, zato jih boste presenetili. Najmanj, kar pričakujejo od vas, je tišina. Zato se bodo vselej obrnili proti vam, četudi bo izgledalo, kot da vas sploh ne vidijo. 

Tišina na odru izraža vašo samozavest

Kljub splošnemu mnenju, da so samozavestni ljudje glasni, na odru ravno s tišino izražamo samozavest. Mogoče se vam bo zdelo čudno, da mirno stojite in brez besed gledate udeležence. Vendar bo ravno vaša mirnost odražala samozavest, ki jo občutite. In to bodo prepoznali tudi udeleženci. 

Poleg tega pa boste s tišino znižali raven stresa. Raziskave so pokazale, da vas lahko nekaj trenutkov tišine na odru pomiri in vam pomaga zbistriti misli.

Kadar se znajdete na mestu vodje delavnice ali dogodka in so udeleženci preglasni, da bi vas slišali, uporabite tišino. Ustavite svoj govor, ne trudite se biti glasnejši. Lahko se prijazno smehljate in čakate. Zavedajte se, da vaša tišina izraža samozavest, pogum in pomembnost sporočila, ki ga imate. Vse skupaj bo trajalo le nekaj sekund, verjemite. In najverjetneje boste to naredili samo enkrat na delavnico. Ker si bodo vsi zapomnili, kaj se je zgodilo. 😊

Če pa še vedno ne veste, kako izpeljati vašo naslednjo delavnico, se prijavite na brezplačni posvet in z veseljem vam bomo pomagali. 

Brezplačno učenje javnega nastopanja

Nastopanja se ne naučimo na eni delavnici. Ne naučimo se ga niti na desetih delavnicah. Ljudje, ki dobro nastopajo, se učijo dlje časa. Ampak dobra novica je, da se lahko te veščine učite vsak dan, brezplačno. V tem članku vam bom pokazala, kako.

Nihče ne pomisli, da bi se baleta ali borilnih veščin naučil čez vikend, tako tudi ne obstaja bližnjica za nastopanje pred ljudmi. Potrebna je izkušnja, pa naj bo to dvig roke v polni dvorani, da začutim kako mi utripa srce že ob postavljanju vprašanja. Sčasoma se namreč vsega tega navadimo in trema ima sčasoma vedno manjši vpliv. Kolikokrat se odločite za izpostavitev in izpeljete govor ob družinski večerji? Že to, da vstanete in delite izkušnjo, je lahko super začetek. Res je, nekaterim je lažje kot drugim. Imajo dobre predispozicije ali gene. Vendar je po mojih izkušnjah vaja vseeno tista odločilna. Večkrat kot poskusim, bolje mi gre. Najlepše pri vsem pa je, da lahko začnem kadarkoli.

Na začetku sploh ne potrebujem občinstva. Svoj govor lahko začnem opazovati na kavi s prijateljico. Preverim, če uporabljam mašila, delam pavze in poudarke. Kako gradim povedi? So kratke in jasne ali odplavam in preskakujem iz teme v temo? Lahko partnerja navdušim za film, ki sem ga gledala prejšnji teden? Kako začnem z novo temo? Zanima me tudi govorica telesa. Ali stojim s prekrižanimi nogami? Kaj storim, ko me tema ne zanima? Kako pa moji bližnji »nastopajo« ob meni? Koga rada poslušam in koga ne ter kaj tista oseba uporablja?

Opazovanje sebe in drugih je prvi korak. Zapisovanje ugotovitev je drugi korak. Ko zberem dobre informacije (npr. za novo temo sem navdušena že na začetku, če mi nekdo pove, kaj je od tega pridobil), lahko že poskusim pripraviti svoj govor. Če mi je všeč, ko mi partner pokaže napovednik filma, lahko v svoj govor vstavim posnetek, ki se povezuje z mojo tematiko. Tako potem sestavljam in raziskujem. Nastopam lahko pred sosedo, teto, sostanovalko, sestrično ali prijateljico. Zbiram povratne informacije o tem, kako se jim je zdelo in napredujem v svojih nastopih.

Učenje javnega nastopanja je lahko torej brezplačno. Opazovanje in zapisovanje pa sta glavna ključa uspešnega učenja. Kako potem naprej? Morda nadaljujte na naslednji članek o zlatem pravilu priprave pitcha.

Zlato pravilo za pripravo pitcha

Najprej se vprašajte zakaj »pitchate«? Pred vami bo kmalu sedelo občinstvo in to je super priložnost. Kako jo boste izkoristili? Kaj si želite prejeti? Kakšen je namen vašega »pitcha«? Bodite konkretni. Ali si želim več obiska na spletno stran? Ali si želim všečkov na Facebooku? Ali si želim novega kupca? Poslovnega partnerja? Prodati izdelek?

Določite si cilj – rezultat vašega »pitcha« ali predstavitve. Brez cilja bo drugače težko ugotoviti, kaj naj bi predstavitev sploh obsegala in jo tudi sestaviti. Poleg tega pa ne bomo mogli preveriti, ali smo cilj dosegli.

Poglejmo primer moje prijateljice, ki poučuje salso. Preden mi je povedala predstavitev, ki jo je pripravila, sem jo vprašala, kaj si želi od predstavitve na sestanku podjetnikov. Povedala mi je, da želi povabiti občinstvo, da pride na njen družabni dogodek, kjer bi dobili motivacijo za vpis na njene plesne tečaje. Na družabnih dogodkih se namreč zabavajo, lahko se pogovarja in odgovarja na vprašanja. No, njen »pitch« pa se je začel takole: “Pozdravljeni, moje ime je Katarina in že od leta 2010 poučujem salso, reggeaton v Ljubljani in Celju. Imam po 10 tečajev na teden s približno osem pari.” Njen pitch je imel torej podatke o tem, v katerih mestih vse plesna šola deluje, kako hitro raste, kakšno vrsto salse in ostalih plesov uči. Pozabila pa je povedati najbolj pomembno stvar. Zakaj je dobro, da pridejo na njen družabni dogodek, kjer bi se navdušili za njene tečaje. Ni vključila niti podatka, kam naj pridejo in ob kateri uri, čeprav mi je ob začetku pogovora navedla, da si najbolj želi njihovega obiska na tem dogodku.

Sama od sebe mi je spontano, takoj po svojem »pitchu«, začela brati čustveno sms sporočilo od stranke, ki se ji je zahvaljevala za tečaj. Povedala je, da ji je obiskovanje tečajev prineslo novo dimenzijo v življenje. Nove ljudi in rekreacijo na zabaven način. Povzdignila sem glas: »Jaaaa, zakaj pa tega ne prebereš za predstavitev?«. Smejali sva se in njen »pitch« spremenili v nekaj minutah. Njen komentar je bil: »A tako lahko je to? A lahko potem še iz telefona zavrtim na začetku malo glasbe in pokažem osnovni korak?«. Točno to, ko enkrat vem, kaj želim doseči, izberem samo še nekaj za vzbuditev zanimanja in dodam še pomembne podatke. Na koncu je podjetnikom povedala zgodbo tako, kot meni v pogovoru. Dodala je še informacije o tem, kam in kdaj naj pridejo. Sama pa sem se začela spraševati, zakaj večina ljudi misli, da je »pitch« nekaj popolnoma drugačnega kot pogovor? Da predstavitev ne pomeni naštevanje nam znanih informacij.

Podobno se dogaja na dogodkih mreženja. Če grem na dogodek za mreženje brez namena, se lahko zgodi, da tam klepetam z znanci, pojem kaj dobrega in dobim nekaj brošur za domov. Če pa si postavim cilj, da bom prejela 3 vizitke potencialnih strank ali partnerjev za sodelovanje, imam večjo verjetnost, da v tem uspem. Zakaj? Ker v to usmerjam misli in izbiram dejanja, ki bodo vodila k temu cilju. Morda pristopim do same gospodične, ki stoji v kotu in začnem z njo pogovor. Saj zaradi cilja naenkrat začnem iskati priložnosti in ne gledam samo, katere sendviče so postregli:).

Naj pripišem še, da navadno ta del terja največ časa. Izpostavitev želje, cilja in namena govora. Je osnova, brez katere ne gre. Ko pa enkrat opredelim, kaj si želim imeti od svoje predstavitve, lahko vsakič tudi preverim, ali mi je uspelo. Enkrat spodbujam poslušalce, naj obiščejo mojo spletno stran in merim učinek. Drugič jih povabim naj kupijo moj izdelek. Preverim učinkovitost. Če ne dosegam rezultata, je potrebno na »pitchu« nekaj spremeniti.

Najpomembnejše je torej, da veste kaj želite. Od tu naprej zaupam, da boste veliko lažje našli informacije, ki bi jih delili za dosego tega cilja. Preberite si še, kako lahko svoj nastop popestrite.

Manj je več

Na eni od zadnjih konferenc, ki sem se jih udeležila, sem poslušala govor, ki je imel vsaj 20 pomembnih izhodišč. Govornik je vsako minuto povedal, kaj nam svetuje. Od tega, kako si je pomembno postavljati cilje, kako se motivirati, kako vzdrževati disciplino pa do tega, kako biti iskren do sebe, priznati napake in še bi lahko naštevala. Povedal je vse, kar se mu je zdelo pomembno. In ni bil osamljen primer.

Ko pripravljamo svoj govor, imamo tendenco, da pripravimo preveč. Želimo si, da bi ostali opazili naš trud, izkušnje in radi bi jim pokazali, da vemo veliko. Prav tu pa se skriva velika past. V kolikor se odločimo za deljenje vseh naših idej in sporočil, poslušalec ne odnese prav nobene. Kako to? Preprosto. Pred nami in za nami so na konferenci tudi ostali govorniki. Vsak od njih ima svoje sporočilo (ali več glavnih sporočil). Premislite torej – ali si lahko poslušalci zapomnijo vse? Ali jih je bolje zasuti s podatki ali je bolje predstaviti manj ključnih točk in te predstaviti na zanimiv način, da si jih bodo zapomnili? Več o zanimivih načinih boste našli tule.

Ljudje si zapomnimo tisto vsebino, ki je dobro podkrepljena. Vse, kar je izgovorjeno na odru, namreč poslušalci slišijo prvič in jim ustreza, če nekdo svojo idejo večkrat ponovi. Zato si za vsako misel vzemite čas. Ponovite jo večkrat na različne načine. Uporabite zgodbe, primere in statistike. Odločite se, kaj je glavni “takeaway” in okrog njega zgradite govor, ki ga bo podkrepil. Manj je več.

Dobre stvari so tri

Spomnim se, ko smo se v srednji šoli učili zvezne države Amerike. Učiteljica je priporočala, da si zapomnimo po tri imena skupaj. Nad rezultati sem bila navdušena, res sta dve imeni skupaj pomagali, da sem si v spomin priklicala še tretje ime države.

Kasneje sem v odrasli dobi dojela, kako v poslu to prida izkoriščajo velike korporacije, ki imajo v imenu tri črke – BMW, CNN, IBM… Dejstvo je, da o številu tri obstajajo knjige in neskončni primeri, jaz pa ga uporabljam tudi kot super recept za govor. Vsem govornikom namreč priporočam, da svoje vsebine oblikujejo v tri dele. S tem ne mislim le na uvod, jedro in zaključek (naključje?:), ampak da tudi vsebino jedra razbijejo na tri logične celote. S tem namreč povečamo učinkovitost svojega spomina, kar nam ob tremi na odru pride prav. Zmanjšamo torej verjetnost, da bi kaj pozabili in tudi publika naše vsebine “lažje prebavi”. “Manj je več ” je znan rek in tudi članek na naši strani, če potrebujete še več usmeritev.

Predlagam vam, da že v uvodu govora poveste, o katerih glavnih treh stvareh bo govora. S tem jih pripravite na vsebino in na koncu spet povzemite glavne tri točke. Pa naj zaključim še s posnetkom (lahko zavrtite na 1:53 ali gledate celotnega), ki podkrepi ta članek s primerom Steve Jobsa.

Odhod z odra odraža vašo samozavest

Kolikokrat ste zaslišali: “To je to!”, ko je nekdo zaključil svoj govor? Se zavedate, da tudi sami kdaj na hitro zaključite svoj govor? Če niste prepričani, poglejte kakšen posnetek svojega govora, za hec! 😉

Govorniki, ki se na svoj govor ne pripravijo, večkrat ne vedo, kako nastop zaključiti. Ko zaznajo, da občinstvo ni razumelo, da so z govorom zaključili, izrečejo: “To je to!”. Še več, sklonijo glavo in odkorakajo na svoj sedež.

Če želite govor udarno zaključiti tako, da bo izkazal vašo kredibilnost in samozavest, poskusite sledeče. Po povzetku vašega govora, s katerim boste nakazali, da zaključujete, še enkrat ponovite glavno idejo govora v enem stavku. Takoj za tem se zahvalite. Ko boste izrekli  besedo hvala, bodo naenkrat vsi razumeli, da ste zaključili in bodo verjetno začeli ploskati.

Zdaj pa pomembni trenutek odhoda z odra! Ostanite na odru, v glavi štejte vsaj do tri in aplavz sprejmite. Ta trenutek je lahko velik izziv. Med štetjem se lahko samo smehljate in ste veseli, da ste govor dobro izvedli. Sama največkrat tudi pokimam. Šele nato zapustim oder. Na ta način boste pokazali, da ste dali vse od sebe, ste ponosni na to in zdaj z veseljem sprejmete tudi zahvalo s strani občinstva.

Če vas zanima še ena pomembna sestavina zaključka govora, ne prezrite članka: Kako naj zaključim svoj govor.

Kdaj boste imeli naslednjič priložnost za samozavesten odhod z odra? Sporočite mi, kako vam bo šlo. Zanima me!

Zakaj ni dobro govoriti o sebi?

Kolikokrat ste pozorni na uvodne besede nastopajočih? S katero temo navadno začnejo? Po mojih analizah večina govornikov svoj nastop začne s stavki, kot so:

– “Danes stojim pred vami zato, ker sem…”
– “Razmišljala sem o tem, s čim naj začnem današnji govor…”.

Seveda so ti stavki izrečeni takoj za: “Najprej pozdravljeni še v mojem imenu in hvala, ker ste me povabili.”

Kaj imajo ti uvodi skupnega? Osredotočajo se na govornika. Govornik postavi sebe v center nagovora, kar je lahko tvegano. Udeleženci predavanja ali konference se tako zlahka zatopijo v svoje telefone, saj govornik še ni pridobil njihove pozornosti ali spoštovanja. Ne vedo še, zakaj bi se govornika splačalo poslušati, saj ni še izkazal svoje kredibilnosti. Povedal jim ni ničesar, s čimer bi se udeleženci lahko poistovetili ali kar bi jih zanimalo. Kot rečeno, govor je hote ali nehote začel z osredotočanjem nase.

Začnite drugače in nemudoma vzbudite zanimanje slušateljev. Zaupajte jim neobičajno dejstvo glede tematike, ki jo pokrivate. Povejte šalo ali delite zanimivo zgodbo. Vzbudite interakcijo z drzno izjavo. Več o učinkovitih uvodih pa v članku: Skrivnost vprašanja “zakaj”.

Zdaj pa na tem mestu morda nepričakovano dejstvo. Zakaj pa je dobro govoriti o sebi? Dobro je, če v govor vključimo in s slušatelji delimo nekaj osebnega, kar je tudi sicer relevantno za našo tematiko. Na primer osebno izkušnjo, ki se povezuje z vsebino in še dodatno podkrepi povedano. S tem se namreč čustveno ali intelektualno približamo udeležencem, ki nas začnejo doživljati kot sebi enake in iskrene. In ja, včasih je lahko domišljena osebna zgodba tudi dober uvod.

Razlika med govorjenjem o sebi in dobro osebno zgodbo je, da osebno zgodbo povemo z namenom, da vsebino govora utemeljimo ali podkrepimo z dodatnim primerom, s katerim se naše občinstvo poistoveti. Če pa se na nastop ne pripravimo in pričnemo brez določenega namena govoriti o sebi, lahko izpademo egoistični in nekredibilni. Udeleženci lahko izgubijo zanimanje za nas in za našo tematiko prej, kot si želimo. Že takoj na začetku.