Na eni od zadnjih konferenc, ki sem se jih udeležila, sem poslušala govor, ki je imel vsaj 20 pomembnih izhodišč. Govornik je vsako minuto povedal, kaj nam svetuje. Od tega, kako si je pomembno postavljati cilje, kako se motivirati, kako vzdrževati disciplino pa do tega, kako biti iskren do sebe, priznati napake in še bi lahko naštevala. Povedal je vse, kar se mu je zdelo pomembno. In ni bil osamljen primer.
Ko pripravljamo svoj govor, imamo tendenco, da pripravimo preveč. Želimo si, da bi ostali opazili naš trud, izkušnje in radi bi jim pokazali, da vemo veliko. Prav tu pa se skriva velika past. V kolikor se odločimo za deljenje vseh naših idej in sporočil, poslušalec ne odnese prav nobene. Kako to? Preprosto. Pred nami in za nami so na konferenci tudi ostali govorniki. Vsak od njih ima svoje sporočilo (ali več glavnih sporočil). Premislite torej – ali si lahko poslušalci zapomnijo vse? Ali jih je bolje zasuti s podatki ali je bolje predstaviti manj ključnih točk in te predstaviti na zanimiv način, da si jih bodo zapomnili? Več o zanimivih načinih boste našli tule.
Ljudje si zapomnimo tisto vsebino, ki je dobro podkrepljena. Vse, kar je izgovorjeno na odru, namreč poslušalci slišijo prvič in jim ustreza, če nekdo svojo idejo večkrat ponovi. Zato si za vsako misel vzemite čas. Ponovite jo večkrat na različne načine. Uporabite zgodbe, primere in statistike. Odločite se, kaj je glavni “takeaway” in okrog njega zgradite govor, ki ga bo podkrepil. Manj je več.
